Obesek »Živa« je prenosni regulator biopolja. Namenjen je obnovi ravnotežja v duhovnem telesu osebe, ki ga nosi. Informacije, zapisane v mikrostrukturo in zunanjo obliko izdelka, oblikujejo duhovno polje, ki je primerno za ljudi vseh duhovnih stanj. Duhovna moč obeska polagoma prehaja v telo tistega, ki ga nosi, ga okrepi, poveča odpornost njegovega fizičnega telesa in duha. Duhovno moč obeska lahko pošiljamo tudi na daljavo, in tako pomagamo še drugim. Če ga postavimo v prostor postavi ravnotežje tudi tam. Njegovo duhovno polje se širi v premeru 39 metrov. Obesek je izdelan iz 14 karatnega zlata, težak je 8 gramov, dolžina je 29,7 mm, širina 19,2 mm, največja debelina pa je 1,9 mm. Lahko se ga obesi na verižico do debeline 3,5 mm.
Obesek »Živa« je majhen duhovni stroj
Predniki na naših tleh so vedeli, kako povečati duhovno moč pokrajine s tročani[1]. To so naredili s potenciali energije v ogliščih trikotnika. Po deželi so gradili velikanske sisteme moči. Vanje so zajeli hribe in potoke, ki so tekli v globelih, torej so sisteme gradili iz naravnih danosti. Nastala so velika polja moči. V takšnih poljih so nato zasnovali naselja in tam živeli.
Če izdelamo zelo majhen predmet, ki je narejen po zakonitostih tročanov v naravi, prav tako dobimo veliko moč, če potenciale, ki so sicer skriti v hribih in rekah, nadomestimo s simboli. Simbole s tako veliko močjo pa je težko najti. Stare kulture, ki so nekoč živele na Zemlji so poznale tehnologijo gradnje duhovnih polj. Za njimi so ostali sledovi, tudi simboli moči, le poiskati jih je treba.
Vreme v vesolju vpliva na ljudi in naravo
Naše Sonce odločilno vpliva na bližnje vesolje. Cikli sončnih peg, ki se pojavljajo na vsakih enajst let, pospešijo hitrost sončnega vetra. Ko ta zadene zemeljsko magnetno polje se razvijejo geomagnetne nevihte, ki vplivajo na počutje ljudi. Stisnjene magnetne silnice v zemeljski magnetosferi povzročijo izničenje magnetnega polja. Morda je prav to vzrok faznega zamika magnetnega polja v čas naprej. Takšen zamik okrepi intuicijo vseh živih bitij na zemlji in pripomore k preživetju. Daljši cikli sončne aktivnosti pa povzročajo podnebne spremembe in še močneje vplivajo na človeško civilizacijo. Lahko jih opazujemo tudi v naravnih duhovnih sistemih.
Daljši cikli Sonca in Zemlje, ki vplivajo na življenje in razvoj civilizacij
Pri analizi nabora podatkov o številu sončnih peg po mesecih za obdobje od leta 1749 do leta 2019 izstopa stoletna perioda s povprečno dolžino 90,19 leta. Prvi je ta cikel opazil Rudolf Wolf v 19. stoletju, njegov obstoj pa je v prvi polovici 20. stoletja potrdil tudi nemški astronom Wolfgang Gleissberg (1903−1986).
Dokazati ga je mogoče tudi s spremembo širine letnic večstoletnih dreves ter spremembo pogostosti in jakosti polarnih sijev. Poleg ugotovitev o vsebnosti nitritov v ledeniški skorji na Grenlandiji, so bili uporabljeni tudi merilni podatki iz satelitov, izmerjeni v drugi polovici 20. stoletja. Na podlagi tako pridobljenih podatkov so ugotovili, da stoletni cikel, ki so ga poimenovali po Wolfgangu Gleissbergu traja od 60 do 150 let, in da nima izrazite ciklične narave.
Pri spremljanju delovanja Sonca za obdobje od leta 1645 do leta 1715 so zaznali veliko spremembo globalne temperature in sicer njen padec, planet se je ohlajal. V vseh sedemdesetih letih tega minimuma[2] je bilo zelo malo sončnih peg, zelo redek pa je bil tudi polarni sij.
Gleissbergov cikel naj bi moduliral daljši, približno 200-letni sončni cikel. Prav ta cikel naj bi bil osnovni vzrok za spremembo globalne temperature v predhodnih obdobjih in v največji meri vpliva na spremembo podnebja na Zemlji. Zaznati se ga da v lesu iz arheoloških najdišč in v ogljikovem dioksidu, ki je nastal ob izgorevanju nafte po začetku industrijske revolucije. Dvestoletni cikel sončne aktivnosti ljudje še zaznavamo, saj močno zaznamuje našo polpreteklo zgodovino.
Ko so znanstveniki različnih strok ugotavljali, zakaj so okoli leta 1000 pred našim štetjem propadle skoraj vse civilizacije v Sredozemlju razen egipčanske, so prišli do enotne ugotovitve. Nekako pred 3200 leti je prišlo do usodnih sprememb na Soncu, ki so trajale približno 400 let. Spremenila se je temperatura ozračja na Zemlji, kar je ogrozilo pridelovanje hrane. Egipčanska civilizacija, ki je bila tedaj najbolj razvita, se je uspela prilagoditi in pridelati dovolj hrane za svoj obstoj[3]. Nove civilizacije so se v Sredozemlju začele razvijati šele okoli leta 800 pred našim štetjem, ob koncu omenjenega sončnega ciklusa.
Naše Sonce ima še daljše cikle, ki vplivajo na življenje in razvoj civilizacij na Zemlji, vendar jih ljudje zaradi našega dojemanja časa ne zaznavamo.
Ljudje dojemamo čas s svojo zavestjo
Vreme v vesolju se neprenehoma spreminja v skladu z nebesno mehaniko. Poleg sončnih ciklov, sončnega vetra, magnetosfere in ionosfere se pojavljajo tudi električni tokovi v zemeljski skorji in magnetno polje, ki ga ustvarja zemeljska notranjost, zato noben dogodek ni več ponovljiv in tudi čas ni ponovljiv.
Naše dojemanje časa ni absolutno, je subjektivno. Pogojeno je z bivanjem na Zemlji, ki kroži okoli Sonca, obkroži ga v enem letu. Tako smo dobili časovni etalon, obdobje enega leta, in razvili občutek za čas, ki zajema obdobje enega leta. Na Jupitru, ki ima obhodno dobo okoli Sonca skoraj 12 zemeljskih let, traja leto prav tako dolgo, na Saturnu pa traja eno leto nekaj več kot 29 zemeljskih let. Če bi živeli na teh planetih bi se naš občutek za čas raztegnil, dojemali bi ga drugače.
Dolžina našega življenja se bliža stotim letom, nihče se ne sprašuje koliko časa je to, ali je veliko ali malo, saj vsakdo ve, da tako pač je. Ljudje smo zamejeni z mejniki časa, z dolgostjo življenja, ki traja približno 100 obhodov Zemlje okoli Sonca, in z dnevi, vsak od njih pa je dolg kakor en obrat Zemlje okoli njene osi. Ves čas, ki obstaja v vesolju, dojemamo skozi prizmo rotacije Zemlje okoli Sonca, okoli njene osi, in dolžino naše življenjske dobe. Tako dojemamo tudi sončne cikle. Edini sončni cikel, ki je podrobno raziskan, je prav najkrajši cikel, cikel sončnih peg, ki traja 11,06 leta. V življenju doživimo približno devet ciklov sončnih peg in to je vse. Daljših sončnih ciklov pa ne opazimo, čeprav tudi oni vplivajo na razvoj življenja na Zemlji.
Nebesna mehanika ni prilagojena našemu dojemanju časa, prav nasprotno, naše dojemanje časa je relativno, zato ga moramo uskladiti z nebesno mehaniko. Šele potem bomo razumeli sončne cikle in njihov vpliv na življenje.
Le živa in zavestna bitja lahko dojemamo čas. Umetna inteligenca ga lahko samo meri in to zelo natančno, vendar nima zavesti o tem, kar meri. Sicer je zmotno prepričanje, da imamo zavest samo ljudje in morda še kakšna žival. Celotno stvarstvo ima zavest in vsak del stvarstva. Vsi smo jaz in vsak zase prav tako.
Fazni zamik duhovnega polja v čas nazaj in naprej
Ljudje smo elektromagnetna bitja. Čas dojemamo s svojo zavestjo. Naš um je sestavni del elektromagnetnega polja telesa, ki je povezano z magnetnim poljem Zemlje. V magnetnem polju našega planeta pa se dogajajo procesi, ki povzročajo fazni zamik v čas nazaj in v čas naprej[4]. Elektromagnetnega polja nima samo človek, ima ga vsa živa narava, zato se informacije o dogajanju v magnetnem polju Zemlje prenašajo v vsa živa bitja.
Fazni zamik v času se v istem smislu opazi tudi v vsakdanjem življenju celotne narave. Vsi živi organizmi, ljudje, živali in rastline, ki so sposobni predvidevati razplet prihodnjih dogodkov, imajo večje možnosti za preživetje. Ljudje sicer poznamo veliko procesov, ki se ciklično ponavljajo, zato lahko predvidevamo, kakšen bo naslednji ciklus, na primer menjava dneva in noči, letnih časov, starostne spremembe, vendar je bil tudi za to spoznanje potreben fazni zamik v čas naprej, vsaj kar zadeva razmišljanje. Pravo sposobnost za vpogled v prihodnje dogodke pa nam ponudi intuicija.
Vsakemu človeku, ki ima večjo duhovno moč in ravnotežje, se odpira močan občutek za intuicijo, začuti, katera je prava odločitev, prav tako začuti, katera odločitev je napačna in ga bo privedla v težave. Intuicija je sposobnost videti naprej, to pa je le drugačen izraz za fazni zamik človekovega duhovnega polja v čas naprej. Vsi uspešni podjetniki, kulturni ustvarjalci, znanstveniki, kmetje (kdaj se sadi in žanje) ter drugi ljudje, ki ustvarjalno delajo, imajo močno razvit občutek za intuicijo, in ta v veliki meri pripomore k njihovemu uspehu. Njihovo duhovno polje je zamaknjeno v čas naprej.
Obstaja tudi nasprotna možnost. Če je človek »porušen«, ima premalo moči, tedaj začnejo slabeti vse njegove telesne funkcije, oslabi mu tudi razmišljanje. Takšna oseba izgubi stik z intuicijo. Pri njej je duhovno polje fazno zamaknjeno v čas nazaj, ker je v njej kaos, in približno takšne so tudi njene odločitve. Učinki odločitev pa se zmeraj pokažejo šele pozneje, z določenim časovnim zamikom. Dogodkovni okvir ljudi brez ravnotežja in intuicije se poslabša na področju odnosov, družine, zaposlitve in zdravja − človek zabrede v težave.
Ali lahko napovemo razplet daljšega sončnega cikla, ki ravnokar poteka
Gleissbergov cikel naj bi moduliral daljši, približno 200-letni sončni cikel, ki je sestavljen iz dveh Gleissbergovih ciklov, krajšega, ki traja okrog 55 let in daljšega ki traja približno 150 let. Od leta 1900 do danes se je 200-letni cikel sončne aktivnosti predstavil kot en nihaj okrog namišljene osi »x«. Polovica nihaja je pod osjo, druga polovica pa nad njo.
V prvem delu cikla, trajal je od leta 1900 do leta 1955, je prihajalo na Zemljo manj energije. Magnetno polje Sonca je bilo šibkejše, zato je bila Zemlja v entropiji. Petinpetdeset letni Gleissbergov cikel entropije vzdrži le malokdo. V tolikšnem času se zmanjša duhovni naboj skoraj vsakega človeka. Prav tako se zmanjša tudi duhovni naboj pokrajine.
V drugem delu, ki se je začel leta 1955 in bo trajal predvidoma do leta 2100, pa bo jakost magnetnega polja večja, zato bo Zemlja v sintropiji. Trenutno je sintropija zelo visoka, iz Sonca prihaja na Zemljo veliko energije, ki blagodejno vpliva na ljudi. Prav ta 200-letni cikel naj bi bil osnovni vzrok za spremembo globalne temperature v predhodnih obdobjih in ravno zdaj v največji meri vpliva na spremembo podnebja na Zemlji. Duhovna moč je povezana z jakostjo magnetnega polja in ta z vremenskimi ujmami. Visoko vrednost je dosegla v letu 2023 in tako bo predvidoma do leta 2037, nato se bo dotok energije pričel postopno zmanjševati. Opisano dogajanje je upodobljeno na diagramu, slika 1.
Slika 1: Dvestoletni cikel sončne aktivnosti, ki poteka od leta 1900.
Daljše sončne cikle naj bi modulirale spremembe v rotaciji Sonca, ki so odvisne od položaja največjih planetov našega osončja in drugih nebesnih teles v galaksiji. Obstajajo še zelo dolgi sončni cikli, ki jih ljudje ne opazimo, saj trajajo od nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč let in so odvisni od sprememb nagiba zemeljske osi in sprememb v orbiti Zemlje okoli Sonca.
Ekstremi dvestoletnega cikla sončne aktivnosti vplivajo na človekovo duhovno telo
Človekovo telo je prilagojeno na vplive iz narave, vendar le do določenih meja. Ne prenese na primer previsoke entropije, prav tako ne prenese niti premočne blagodejne energije oziroma previsoke sintropije. V ciklu sončne aktivnosti, ko se pojavi maksimum sintropije, se v vozliščih kačjih črt pojavi previsoka moč, ki je ne prenesejo vsi ljudje. Še dobro, da so na večini takih mest postavljene cerkve, vendar so ponekod tam zgradili tudi stanovanjske hiše.
Če oseba ne prenese tolikšnega faznega zamika v čas naprej se pojavijo simptomi podobni duševni bolezni. Pojavi se depresija, strah, šibkost, nepremično zrenje v prazno, nenadno trzanje v budnem stanju ali spanju. Duhovno ravnotežje je porušeno, v avri te osebe je entropija. Poslabša se dogodkovni okvir in poveča se stres. Če pa duhovno telo človeka prenese večji fazni zamik v čas naprej, se poveča njegova intuicija in splošna odpornost telesa.
V vasi Spodnja Branica je cerkev sv. Lenarta. Tako kot številne cerkve po Sloveniji je tudi ta zgrajena na vozliščih kačjih črt. Danes bi bila v cerkvi tolikšna moč, da bi se formirala ničla v biopolju, vendar so že njeni graditelji poskrbeli za normalno ravnotežje s faznim zamikom duhovnega polja v čas naprej.
Ravnotežje so zagotovili s simbolom, (označen s črno puščico) ki ga kaže slika 2. Umestili so ga na strop. Skupaj z elementi oltarja formira mini naravni sistem, ki zagotavlja ravno pravšnje ravnotežje v cerkveni ladji. Uravnava prevelik fazni zamik v čas naprej. Cerkev v Branici je stara približno 500 let in seveda ni edina, ki je opremljena s simboliko, ki nima veliko skupnega s krščanstvom. Tudi ta primer dokazuje, da so naši predniki poznali daljše cikle sončne aktivnosti, še več, znali so tudi uravnavati preveliko moč sintropije, ki se pojavlja na svetih mestih tedaj, ko je sončni cikel v svojem maksimumu. Zamisel za izdelavo obeska Živa se mi je porodila ob študiju tega simbola.
Slika 2: Na stropu cerkve sv. Lenarta v Spodnji Branici je narisan simbol, ki uravnava prevelik fazni zamik v čas naprej. Označen je s puščico.
Obesek je narejen tako, da predela entropijo, ki nastane ob zmanjšani aktivnosti Sonca in uravna previsoko jakost sintropije, ki se pojavi v obdobju močnejše sončne aktivnosti. Učinkuje enako dobro skozi celotni dvestoletni cikel sončne aktivnosti. To pomeni, da uravnava vse ekstreme, ki se pojavljajo v naravi. Njegova duhovna moč je večja od moči geomagnetnih neviht, zato je odlična zaščita v kaotičnem okolju, ki ga generirajo naprave sodobne tehnologije.
Uporaba izdelka
Če ga uporabimo kot obesek tako, da se dotika kože postane del telesa, ne učinkuje v prostor, učinkuje samo v telo. Če ga postavimo nekje zraven pa učinkuje tudi v prostor. Vsak izdelek mora imeti svoje ime, tale je dobil ime »Živa«[5], po slovanski boginji vode, rodovitnosti, ljubezni, in življenja. Njegova duhovna moč polagoma preide v telo tistega, ki ga nosi, ga okrepi, poveča se odpornost njegovega fizičnega telesa in duha.
Najbolje učinkuje če se ga nosi na golo kožo, kot obesek, okoli vratu. Vrvico ali verižico skrajšajte toliko, da gre tesno čez glavo. Če se obesek dotika kože zelo hitro obnovi ravnotežje v človeku. Če pa je postavljen v prostor, ravnotežje obnavlja nekoliko počasneje, vendar ga ne obnovi samo lastniku obeska, temveč tudi vsem drugim ljudem, ki se znajdejo v njegovem polju učinkovanja. Če izdelek nosite v torbici deluje enako, kot če bi ga postavili v prostor.
Naši regulatorji biopolja, in tudi obesek Živa, ne ščitijo ljudi, ki se zadržujejo v neposredni bližini vira elektromagnetnega sevanja, ki na primer pregreva tkivo. Varujejo jih le pred povečano entropijo v biopolju, to je škodljivim učinkom visokofrekvenčnega signala na ljudi, ki bi se izrazil po večletni izpostavljenosti. Ta škodljivi učinek, imenujemo ga skalarni oblak, ruši ravnotežje v biopolju, v prostor pa se širi od sto do petstokrat dlje kot samo elektromagnetno valovanje, ki ta učinek povzroča.
Polje izdelka ima fazni zamik v čas naprej in dovolj moči, da onemogoči entropijo, ki izvira iz geomagnetnih neviht in visokofrekvenčnih baznih postaj 4G in 5G. Prav tako onemogoči tudi vpliv drugih motenj, ki izvirajo iz geoloških posebnosti zemljišča, vendar ne izbriše elektromagnetnega signala, ki rabi za komunikacijo ali za pogon električne naprave. Nevtralizira le škodljivi učinek tega signala na ljudi. Polje izdelka je narejeno tako, da v svoje delovanje vključi tudi entropijo skalarnega oblaka. Njeno moč dodaja k svoji skupni moči.
Prenosni regulator Živa uporabljamo na območjih z veliko elektromagnetnih sevanj, na primer pri delu v elektrarnah, daljnovodih, v bližini visokofrekvenčnih baznih postaj, ko vozimo, če delamo nekaj, kar zahteva veliko moči in zbranosti, ali če smo kronično bolni. Vse to povzroča utrujenost. Učinkovanje izdelka se najbolj očitno opazi prav v takih primerih, utrujenost izgine ali pa je bistveno manjša. Izdelek ne zdravi bolezni, vendar pa telesu doda moč, ki olajša njegovo stanje in izboljša počutje.
Obesek lahko uporabljamo stalno ali le občasno, po občutku, takrat ko pričakujemo večjo obremenitev iz okolice ali zaradi dela. Izdelek nas prestavi v višje duhovno polje že po nekaj minutah ali šele v nekaj urah, morda še pozneje, odvisno od izhodiščnega stanja človekovega duhovnega telesa. Če zapustimo polje učinkovanja obeska, vzpostavljeno duhovno polje bo v naši avri vztrajalo še nekaj dni, lahko tudi tednov, sčasoma pa bo izzvenelo. Obnovimo ga z vnovičnim vstopom vanj.
Obesek vgrajuje svojo moč v človekovo avro postopno. Na začetku ne vgradi vse moči, ampak je vgradi le toliko, kolikor jo človek lahko sprejme. Svojo moč izdelek odmerja počasi. Izdelek je izpopolnjen tako, da nismo zabeležili reakcij kmalu po začetku nošenja, vendar se lahko delovanje izdelka tudi izključi tako, da se ga poleže na simbol za izklop naprave, kaže jo slika 3. Takoj ko izdelek odmaknemo s slike, začne spet učinkovati.
Slika 3: Ko obesek položimo na simbol, se njegova funkcija izklopi. Po odstranitvi iz slike spet normalno deluje.
Izdelek ima zelo veliko moč, saj prodira globoko v duhovno polje. Manjše težave na posameznih delih telesa razkrijejo, da je tam telo šibkejše. Če težave sčasoma izginejo, pomeni, da jih je izdelku uspelo odpraviti, če se to ne zgodi, pa se jih je treba lotiti z drugimi metodami ali prepustiti zdravniku.
Če kje v telesu čutimo bolečine, obesku naročimo naj temu delu pomaga. Če ne gre za veliko motnjo bodo bolečine izginile. Enako učinkuje tudi, če izdelek položimo na boleče mesto. Ob uporabi izdelka človek skozi sanje znova podoživlja že zdavnaj pozabljene travme, tako se vzpostavlja ravnotežje zelo globoko v duhovnem telesu.
Njegovo polje lahko pošiljamo tudi na daljavo, in to zelo preprosto. Obesek vzamemo v roko in mu naročimo: »Obnovi ravnotežje pri tej in tej osebi!« To bo zagotovo naredil. Polje izdelka bo ubogalo vsakega človeka. Pri tem razdalja ni pomembna. Lahko je oseba na drugi strani mize ali pa tisoč kilometrov stran, vedno bo delovalo. Pri tem je treba obesek držati v rokah kakšno minuto. Tako ravnamo, če osebo poznamo, ker polje obeska sledi našemu spominu na osebo. Če pa osebe ne poznamo si lahko pomagamo z njeno fotografijo, ki mora biti izdelana pri fotografu, zaradi visoke ločljivosti slike. Obesek položimo na fotografijo za pet do deset minut.
Če pri človeku, na katerega se nanaša, ni ravnotežja, bo izdelek ravnotežje obnovil. Če pa je oseba že uravnotežena, se ne bo zgodilo nič. Izdelek pri doziranju moči uporablja svoj »intelekt«. Je pa narejen tako, da izdelek ne bo sledil ukazu, če bi mu kdo skušal dati škodljiv ukaz. Uporaba obeska je varna, z njim ne moremo nikomur narediti nobene škode.
Tehnične lastnosti
Obesek Živa učinkuje v polju, ki ima obliko osmice, oziroma peščene ure. Na najožjem delu je široka 39 metrov. Polje se navzgor razširi do višine približno 50 metrov in navzdol še približno 70 metrov.
Obesek je narejen iz 14 karatnega zlata. Zlitina je sestavljena iz 58,5 % zlata, ostalo pa sta srebro in baker. Prednost take zlitine v primerjavi s čistim zlatom je v tem, da je trša, in tako bolj odporna na mehanske poškodbe. Obesek je težak 8 gramov, dolžina je 29,7 mm, širina 19,2 mm, največja debelina pa je 1,9 mm. Lahko se ga obesi na verižico do debeline 3,5 mm.
Na izdelek se ne sme dodajati dodatnih gravur ali imen. Lahko se ga nosi na bombažni vrvici, na vrvici iz usnja, gume ali na verižicah iz srebra, zlata ali platine. Lahko se ga nosi tudi skupaj z drugimi obeski, vendar morajo biti verižice različnih dolžin, da se obeski med seboj ne dotikajo. Z zlatim nakitom ne hodimo v vodo. Zapiralo na verižici ima jekleno vzmet, ki bi zarjavela, če bi jo močili z vodo, zapiralo bi se pokvarilo in verižico bi izgubili.
Delovanje izdelka je mogoče izklopiti le tako, da ga položimo na simbol, ki je prikazan na sliki 3. Rok trajanja izdelka je neomejen. Zaščiten je na Patentnem uradu RS kot model M-202450035. Prodajna cena izdelka je izračunana po formuli, ki velja za zlati nakit. Izračuna se za vsako serijo posebej, glede na trenutno borzno ceno zlata.
Naši izdelki niso zdravilo. Za zdravljenje je pooblaščen samo zdravnik, vendar bo ta imel veliko manj dela, če bo skrbel za ljudi z uravnoteženim duhovnim telesom.
Zadnja sprememba: januar 2025.
___________________
[1] Tročan je naravni sistem, ki je sestavljen iz treh potencialov moči. Namenjen je za oblikovanje blagodejnega polja za ljudi in domače živali.
[2] Ta cikel so poimenovali Maunderjev minimum in je znan kot mala ledena doba.
[3] V Bibliji piše, da je faraon sanjal sanje o debelih in suhih kravah, ki mu jih je potem po Božjem navdihu Jožef razložil, da bo prišlo sedem let lakote in so se potem Egipčani na to pripravili. Prva Mojzesova, od 41. poglavja naprej.
[4] Več o tem na spletni strani: https://radiestezija-sturm.si/pdf/Vreme_v_vesolju_vpliva_na_ljudi_in_naravo.pdf
[5] Prešeren je menil da je Živa slovenska Venera.