Oka-feniks je naprava, ki prepozna motnje v duhovnem telesu in jih samodejno uravnoteži. Izdelana je za postavljanje ravnotežja pri ljudeh, v hišah in poslovnih prostorih. Učinkuje v premeru 130 metrov, vendar postopno in počasi. Proces postavljanja ravnotežja se začne takoj ko pride oseba v območje učinkovanja, vendar poteka mnogo hitreje, če je izdelek v vidnem polju. V biopolju izdelka postane človek močnejši od naravnih pojavov, ki so mu prej škodovali. Naše tehnične naprave lahko obdržimo, negativne stranske učinke tehnologije pa naprava predela v koristno moč. Predela tudi ostala sevanja, ki prihajajo iz zemlje in iz okolice ter so ljudem škodljiva. Njeno polje sega globoko, do polja prvi nastanek po tau, zato odstrani travme, ki so zasidrane v najgloblja duhovna telesa. Z napravo, ki je zasnovana po algoritmu tročana se lahko vpliva na potek dogodkov. Komunicira se s pomočjo misli. Ravnotežje v duhovnem telesu se lahko vzpostavi tudi na daljavo. S polaganjem zdravil na stekleno kupolo pa se zmanjša njihove negativne stranske učinke. Če v polju naprave pripravljamo hrano je okusnejša. Oka-feniks je narejena iz medenine, bakra, brona, nerjavečega jekla, srebra, stekla in lesa. Deluje enako dobro, ne glede na to kam in kako je postavljena. Vgrajena je na lesenem podnožju s stekleno kupolo. Dolžina izdelka je 368 mm, širina 211, višina 238 mm, teža pa je 5,5 kilograma.

Naši izdelki niso zdravilo. Za naše zdravljenje je pooblaščen samo zdravnik, vendar bo ta imel veliko manj dela, če bo skrbel za ljudi z uravnoteženim duhovnim telesom.

ZAVEST IN ŽIVLJENJE

Najprej je bila zavest. Zavest je resnica o obstoju in nosilec življenja. Čim je iskra zavesti prisotna, se okrog te prisotnosti oblikujejo pogoji življenja in življenje se formira. Zavest in življenje sta neločljiva. Življenje je ustvarjalna sila, ki oblikuje sebi samozadostne oblike, s pomočjo katerih se lahko izraža, je gibalo vseh sprememb in razvoja.

Zavest se v polni meri izraža in odraža kot oblika življenja. Življenje se manifestira v najrazličnejših oblikah in to zato, ker so tudi oblike ali stopnje zavesti zelo različne. Popolnejša kot je zavest, ki se manifestira skozi življenje, popolnejše bo življenje, ki je le odraz te zavesti oziroma njene stopnje razvoja.

Življenje je večno in ni je sile, ki bi ga lahko uničilo. Večnost je stanje izvora in vsega kar je iz njega izšlo. Večnost nima nobenega nasprotja, ki bi pomenilo njeno ogroženost, zato ona preprosto je, kot resnica.

Ko se zavest odtegne iz neke forme, se z njo odtegnejo vse tiste sile, ki formo oživljajo. Vedno umre le oblika, nikoli pa zavest, ki se po odtoku iz samostojne forme lahko priključi neki drugi zavesti in se tako podredi skupni obliki delovanja. Zavest deluje v svojem območju. Njeno delovanje pa se širi navzgor in prav tako tudi navzdol, v območje delovanja drugačne stopnje zavesti. To prehajanje pa je omogočeno zaradi vrat, ki onemogočajo obstoj hermetično zaprtih območij. Če bi bila območja zavesti hermetično zaprta, vpliv višje zavesti na nižjo ne bi bil možen in tudi obratno.

Simboli kot univerzalna govorica lahko vplivajo na to, da se določena vrata območij odpirajo in prav tako tudi zapirajo, ko je to potrebno. Simboli so sprejemniki za zavest. Simbol čisto določene in povsem ustrezne kvalitete lahko v nekem območju na stežaj odpre vrata za kvalitete zavesti, ki jih v danem območju še ni ali pa jih ni v zadostni meri. Tedaj se energija zavesti z višje ravni spusti na nižjo raven v obliki močne luči in presvetli vso tisto temo ali neosveščeno vsebino, ki je prisotna v območju. Ta luč zavesti, ki ji je simbol omogočil vstop, prečisti območje in s tem vzpostavi pogoje, da se informacije za življenje z višje ravni zasidrajo na tej prečiščeni ravni, ki se tako oplemenitena dvigne za stopnjo višje.

Simbol naj bi v tem območju deloval dalj časa in to zato, da se pogoji višje zavesti povsem utrdijo. Če se to dogaja pri človeku, se mora človek prilagoditi novim energijam zavesti. To prilagajanje sproži pri njem možnosti, da povsem ozavesti to spremembo, ki mu prinese nova spoznanja. Če ta spoznanja sprejme, rečemo, da se je njegova zavest razširila. Nove pogoje pa lahko tudi zavrne in tedaj rečemo, da preboj ni uspel. Uspel pa ni zato, ker njegova stopnja zavesti še ni bila primerno zrela za prehod v nekoliko bolj razširjeno zavest.

BIOPOLJE IN SIMBOLI

Znanstvene temelje za proučevanje simbolov je v prvi polovici prejšnjega stoletja postavil švicarski psiholog Carl G. Jung. Po Jungu je nezaveden del človekove psihe zmožen porajati simbole. V nezavednem delu psihe nastajajo arhetipi. Arhetipi so podedovani vzorci čustvenega in mentalnega vedenja. Simboli pa so vsebine arhetipov, izražene v slikovni obliki.

Jung je ugotovil, da imajo arhetipi izjemen vpliv na posameznika; oblikujejo njegova čustva ter njegov duhovni in etični nazor; vplivajo na njegov odnos do drugih, s tem pa navsezadnje na njegovo usodo v celoti. Vedel je, da so arhetipski simboli v posamezniku razvrščeni po vzorcu celovitosti in da ustrezno razumevanje teh simbolov lahko učinkuje zdravilno.

Kot pionir na tem področju se je vselej zavedal, da obstaja še neizmerno število vprašanj, ki čakajo na obravnavo. Zato njegovi koncepti oblikujejo tako imenovan odprt sistem, ki ne zapira vrat morebitnim novim odkritjem.

Z lastnimi raziskavami pa smo ugotovili, da je mogoče izraziti vsebino vsakega arhetipa s simbolom. Simbol je lahko enodimenzionalen, dvodimenzionalen, lahko ima prostorsko obliko, obstajajo tudi simboli, ki učinkujejo v časovni razsežnosti. Okrog simbolov se širi posebno polje, ki ga imenujemo biopolje. Prav tako smo ugotovili, da simboli učinkujejo na človeka enako, kot bi učinkovali njihovi arhetipi, pri tem pa ni potrebno, da človek gleda v simbol, niti ni potrebno, da ve zanj. Za učinkovanje simbola zadostuje, da se človek nahaja v njegovem biopolju. Biopolje je območje življenja, njegova duhovna vsebina in ga najdemo povsod v naravi. Biopolje okrog telesa pa imenujemo avra. Jungova predvidevanja, da simboli lahko učinkujejo zdravilno, so se izkazala za popolnoma točna. Za vzpostavitev zdravilnega učinkovanja simbolov je potrebno poznati tehnologijo njihove uporabe.

Regulator biopolja Oka je naprava sestavljena iz enodimenzionalnih, dvodimenzionalnih in prostorskih simbolov, torej iz oblik, ki učinkujejo v biopolju. Simboli so vgrajeni po vzorcu celovitosti, kot je svetoval Jung. Posega globoko v nezavedno, v duhovna telesa, človeku daje moč in mu postavlja ravnotežje, ne da bi za to zaprosil, učinkuje samodejno takoj ko pride človek v polje učinkovanja naprave. Učinkovitost naprave se poveča, če se z njo vzpostavi vizualni kontakt.

BIOPOLJE IN FIZIKA

Zdi se, da so fiziki, ki raziskujejo teorijo strun že pripeljali evolucijo svojega uma do duhovnih razsežnosti, saj raziskujejo dimenzije, materijo in energijo, ki jih ne moremo več zaznavati z instrumenti, niti ne opazovati s fizičnimi očmi, lahko pa jih zaznavamo z  duhovnimi čutili.

Biopolje predstavlja simetrijo temni energiji, temni snovi in drugim prostorskim dimenzijam iz teorije strun. Simetrija je lastnost fizikalnega sistema, ki se ne spremeni, ko se spreminja sistem. Simetrija je v ozadju zakonov vesolja. Osnovne fizikalne sile v vesolju, elektromagnetna, šibka, močna in gravitacijska so si med seboj v simetriji. Preprost zgled simetrije vidimo ko vrtimo v roki biljardno kroglo – okoli katerekoli osi je videti popolnoma enaka. Princip simetrije uporabljajo fiziki za izračunavanje matematično nepremagljivih težavnosti, zlasti v teoriji strun. Problem se lahko razreši z izračunom simetričnega pojava, ki da isto fiziko, vendar mnogo lažjo matematiko.

Hiter razvoj fizike je pripeljal do neverjetnih spoznanj, ki jih ni več mogoče meriti z instrumenti, zasnovanimi tako, da zaznavajo le materijo v našem vesolju. Novotonovo, Einsteinovo in kvantno fiziko je mogoče meriti, temne snovi in energije pa ne, ker sta narejeni iz materije, ki je ni v našem vesolju, drugih prostorskih dimenzij pa ni mogoče opazovati. Vidimo namreč le prve tri dimenzije, strune pa so tako majhne, da jih ni mogoče zaznati z nobenim pospeševalnikom delcev. S proučevanjem simetrije med biopoljem in sodobno fiziko pa bi lahko proučevali oboje in tako merili neizmerljivo.

Temna snov in temna energija – aura in biopolje

Astronomi so proučevali gibanje zvezd v številnih vrtečih se galaksijah in ugotovili, da bi veliko zvezd moralo odnesti iz galaksije, če bi obstajala le vidna snov. Gravitacija vidne snovi je mnogo premajhna. Podrobna analiza je pokazala, da bi zvezde ostale gravitacijsko vezane, če bi bile galaksije, ki so jih naseljevale, potopljene v velikanski oblak nevidne snovi.

Ta snov se ne nakopiči v zvezde, jih obdaja in ne oddaja svetlobe, zato so jo imenovali temna snov. Izračunali so, da vsebujejo svetle sestavine vesolja, tistega, ki ga vidimo le 5 odstotkov kritične gostote snovi in energije celotnega univerzuma. Naše zvezde so le majcene luči v velikanskem morju temne snovi. S proučevanjem njenih gravitacijskih učinkov so fiziki ugotovili, da pokriva okoli 25 odstotkov kritične gostote vesolja. Vendar  temna snov ni samo okrog galaksij in zvezd, nahaja se tudi okrog planetov in okrog vsake stvari na planetu. Fiziki za zdaj še ne vedo iz česa je temna snov, niti je ne morejo meriti. Da obstaja, so zanesljivo potrdila le posredna opazovanja  in izračuni.

Med temno snovjo iz fizike in biopoljem, lahko poiščemo simetrijo. Tudi biopolje je okrog planetov, zvezd in galaksij, okrog vsake stvari na planetu, tudi okrog našega telesa, ne odbija svetlobe in je ne moremo meriti s fizikalnimi instrumenti. Za biopolje in temno snov velja, da ne vemo, iz česa sta, vendar gre za isto stvar. Biopolje je samo drugačen izraz za temno snov. Avra, ki se nahaja okrog telesa pa je tisti del temne snovi, ki vsebuje informacije življenja. Avre pa ni tako težko meriti kakor temne snovi, saj jo lahko merimo z radiestezijsko metodo. Radiestezijska metoda merjenja pa je merjenje z našim duhovnim telesom, s tistim, ki ni narejeno iz običajne snovi, ki odbija svetlobo.

Temne snovi fizikom ni bilo težko pojasniti, ker je vezana na gravitacijski prijem v galaksijah. Po teoriji o splošni relativnosti prispevata k velikosti gravitacijskega polja poleg mase še energija in pritisk. V skupni masi kritične gostote vesolja manjka še 70 odstotkov energije. Tudi te energije, ki so jo poimenovali temna energija, znanstveniki ne morejo meriti niti opazovati in za zdaj še ne vedo iz česa je. V nasprotju s temno snovjo pa se ne ovija okrog vidne materije, temveč je enakomerno razporejena po celotnem vesolju.

Med temno energijo in bioenergijo spet lahko poiščemo simetrijo. Bioenergija, ki je razpršena po vsem vesolju je zrcaljenje življenja. Vanjo je vključeno prav vse, kar ima moč manifestiranja. Bioenergija je energija v biopolju in je le drugačen izraz za temno energijo. Tudi bioenergijo lahko merimo z radiestezijsko metodo. S proučevanjem biopolja in bioenergije proučujemo življenje. Življenje je zrcalna simetrija biopolja.

Teorija kaosa in regulatorji biopolja

Fizik Robert Shaw je okrog leta 1980 začel raziskovati kaotične fizikalne pojave, na primer kapljanje vode iz slabo zatesnjene pipe. Kmalu je ugotovil, da so matematične enačbe, s katerimi bi lahko izračunal, kdaj bo padla posamezna kapljica iz pipe, silno zapletene in skoraj nerešljive. Domislil se je rešitve, ki je pozneje razširila novo področje raziskav v fiziki: meril je čas padca posamezne kaplje in iz tega s poenostavljenimi enačbami dobil zakonitosti, po katerih se je dalo napovedati izide. Zakonitosti, ki jih je z računalniško tehniko narisal v obliki »čudnih atraktorjev«, ki so geometrijski objekti, ni našel v natančnih fizikalnih enačbah, ampak v številčni vrednosti končnega rezultata.

Razvila se je teorija kaosa, ki je danes uporabna v biologiji, medicini, tehniki, ekonomiji, pri napovedovanju vremena, skoraj povsod. Fenomenološki opis kako je mogoče poiskati urejenost v kaosu, so poimenovali »zakon o podobnosti prek meril«. Nekje znotraj kaosa je skrit red v obliki informacije in našli so način, kako priti do nje.

Nekaj podobnega sem odkril pri razvoju regulatorjev biopolja. Z opazovanjem in logičnim sklepanjem sem ugotovil, da učinkujejo predvsem oblike izdelkov, vendar ne katere koli temveč le tiste, ki so povezane s fizikalnimi pojavi v vidni naravi in v biopolju. Tako sem izoblikoval pravilo: Regulator biopolja dobimo, če izdelamo predmet enake oblike, kot jo ima fizikalni pojav v biopolju ali graf matematične enačbe, ki opisuje fizikalni pojav v naravi.

Naredil sem regulator, ki je posnemal obliko kristalne rešetke železa, in takega, ki je posnemal obliko vala, ki jo naredi kapljica, ko pade na gladino vode. Učinkovanje teh izdelkov je bilo zadovoljivo, vendar se je pokazalo, da je mogoče izdelati še bolj kakovostne izdelke z uporabo oblik orbital iz kvantne fizike. Najbolj kakovostne naprave pa se dobi, če z obliko posnemamo fizikalni pojav v biopolju. Regulator biopolja Oka je zasnovan kot tročan, fizikalni pojav v biopolju, ki je poznan v naši kulturni dediščini že 6000 let.

Za izdelavo regulatorjev biopolja sem našel zakonitosti v grafični obliki matematičnih enačb, ki opisujejo fizikalne pojave. Torej v geometriji, to pomeni, da regulatorji ustvarjajo urejenost v kaosu po zakonu o podobnosti prek meril. Ta zakon predstavlja simetrijo kaosu. Z regulatorji biopolja zmanjšujemo neurejenost v biopolju, v jeziku fizike bi rekli, da zmanjšujemo entropijo.

Entropija in biopolje

Pojem entropije so odkrili med industrijsko revolucijo, v drugi polovici 19. stoletja. Entropija je mera količine nereda v fizikalnem sistemu. Lahko se jo izračuna; najprej so jo računali v termodinamiki, nato še v drugih vejah fizike, vendar se je pozneje izraz uveljavil povsod, za opisovanje stopnje nereda v nekem okolju. Fizika pozna sisteme pri katerih se entropija ne spremeni, vendar je težnja večine fizikalnih sistemov taka, da se razvijajo proti stanjem z višjo entropijo, to je znano kot »drugi zakon termodinamike«. Vendar moramo poudariti, da to ni zakon v konvencionalnem pomenu, kajti sistem lahko preide iz stanja z visoko entropijo v stanje z nižjo entropijo. Statistične enačbe entropije dopuščajo tudi njeno znižanje.

In kakšno zvezo ima entropija z biopoljem? Kar veliko, bolezen je v bistvu nered ali neurejenost sistema. V jeziku fizike je bolezen visoka stopnja entropije v telesu. Še pred nastankom bolezni v fizičnem telesu se poruši ravnotežje v njegovem biopolju. Ravnotežje v biopolju  telesa pa se ruši zaradi škodljivih zunanjih vplivov, sevanj, strupov v hrani in zraku, zaradi človekovih lastnih kaotičnih čustvenih vsebin, stresa, fizičnega izčrpavanja, pomanjkanja gibanja, pomanjkanja počitka in sprostitve, neustrezne prehrane in nezdravega načina življenja.

Teorija strun in biopolje

Fizika se je razvijala od velikega k majhnemu, od vidnega k nevidnemu in od doumljivega k nedoumljivemu. Tak razvoj se zdi povsem logičen, saj je izhajal iz človeka, iz možnosti njegovih zaznav in sposobnosti dojemanja celote.

Novotonova teorija gravitacije je upoštevala le maso telesa in razdaljo, zakoni gibanja pa so temeljili na nespremenljivem prostoru in času. V Einsteinovi teoriji splošne relativnosti je formulacija gravitacije pokazala, da prostor in čas prenašata gravitacijsko silo prek svojega ukrivljanja. V začetku 20. stoletja se je začela razvijati kvantna mehanika, ki vpeljuje vrsto zakonitosti vesolja, kot so nedoločenost, kvantno kolebanje ter dualnost val/delec. Predvideva, da so temeljne sestavine narave točkasti delci brez dimenzij.

Vsaka teorija je zadovoljivo pojasnjevala fiziko na svojem področju. Vse lepo in prav, vendar ko so združili enačbe splošne relativnosti in kvantne mehanike, so se te sesule. Kvantna mehanika in splošna relativnost nista bili združljivi! To ni bila samo lepotna napaka, ampak veliko več – ni bilo mogoče združiti v enotni okvir vseh sil: elektromagnetne, šibke, močne in gravitacije.

Osrednji gordijski vozel sodobne teoretične fizike tako razreši teorija strun, najnovejša fizikalna teorija, ki se pojavi šele okoli leta 1984 in je trenutno v razcvetu. Teorija na najgloblji ravni ponudi en sam pojasnjevalni okvir, ki zajema vse sile in vso snov.

Teorija strun je poenotena teorija vesolja, ki domneva, da temeljne sestavine narave niso točkasti delci brez dimenzij, pač pa majcene enodimenzionalne niti, imenovane strune.

Fizika teorije strun je tako zelo odmaknjena od možnosti zaznavanja naših čutov in instrumentov, da je ni mogoče raziskovati eksperimentalno. Za zdaj je edino orodje, ki ga uporabljajo fiziki pri raziskovanju tega področja le matematika, ki pa je v nekaterih primerih tako težka, da je ne zmorejo niti najboljši matematiki sveta. Toda nerešljivi matematični problemi so postali rešljivi z iskanjem simetrije.

Oblika je v materijo vtisnjena informacija

Slika 1 prikazuje snov jabolka, ki je sestavljena iz atomov, ti pa so sestavljeni iz elektronov in kvarkov. Po teoriji strun so vsi delci jabolka pravzaprav majcene zanke nihajočih strun, ki so hkrati tudi informacija za nastajanje delcev. Nihanje strune določa ustvarjanje delcev v atomski zgradbi in tako nastanek materije. Če struna niha na en način, bo nastal elektron, če niha drugače pa kvark. Kako pa bo struna zanihala, pa je odvisno od njene oblike. Oblika je torej v materijo vtisnjena informacija.

Teorija strun prinaša še veliko zelo zanimivih stvari, vendar zasledujemo »zakon o podobnosti prek meril«, zato nas zanimajo povezave med geometrijo strun in geometrijo generatorjev biopolja. Generator biopolja, ki smo ga razvili še preden smo karkoli vedeli o teoriji strun, je narejen iz torusov, med katere so vgrajeni simboli. Torusi so telesa, ki imajo obliko kolesarske zračnice. Ena od petih teorij strun, (2A) pa ima zaprte enodimenzionalne strune v obliki kroga. Ko se teorija 2A z matematično operacijo združi v popolnejšo teorijo M, se te strune razširijo v dvodimenzionalna telesa, v toruse.

Teorija pozna zaprte strune, te so prikazane na sliki 1 in odprte strune, ki imajo dva prosta konca.

Slika 1: Temeljna zamisel teorije strun

Obstajajo podobnosti med geometrijo teorije strun in njenim pomenom ter geometrijo elementov v regulatorjih biopolja in pomenom delovanja teh elementov.

Trganje tkanine prostora

Kot je bilo že rečeno, je za zdaj matematika edino orodje fizikov za raziskovanje teorije strun. Matematične enačbe so se izšle, ko so v teorijo vpeljali več dimenzij. Ko pa so hoteli združiti pet prejšnjih teorij strun v en sam okvir, teorijo »M«, so se enačbe izšle šele takrat, ko so upoštevali deset prostorskih dimenzij in eno časovno. Fiziki trdijo, da so vse te prostorske dimenzije realnost. Mi se zavedamo le treh, v katerih je naše vesolje. Druge prostorske dimenzije pa naj bi bile zelo majhne, v velikosti Planckove dolžine, vendar pri fiziku Hawkingu zasledimo mnenje, da so lahko vsaj nekatere zelo velike. Izračunal je, da druge dimenzije nikakor niso iz take materije, kot jo poznamo v našem vesolju.

Fiziki so z enačbami prehodov z obratom izračunali, da je mogoče raztrgati tkanino prostora in tako ustvariti prehode med dimenzijami. Ugotovili so, da se tkanina prostora lahko trga v vseh dimenzijah tudi v našem vesolju in da se to nenehno dogaja, vendar poteka proces zelo počasi. Raztrganina pa ne povzroča katastrofalnih posledic, ker jo takoj obdajo strune in tako zavarujejo prehod.

Na sliki 2 so prikazane grafične slike matematičnih enačb, po katerih se računajo začetne faze trganja tkanine prostora po korakih. Vidimo, da ima predel prostora, ki je vključen v trganje obliko osmice. Takšna oblika ni naključna oblika, temveč izhaja iz matematične teorije, po kateri ima ta predel najprej obliko vrtenine s kroglo (to se vidi na levi strani) in ta se nato zoži in v fazi trganja, na desni strani, dobi obliko prostorskega telesa, podobnega osmici.

Slika 2: Začetni koraki pri trganju tkanine prostora po ugotovitvah fizike

KODNO JEDRO – VRATA SKOZI DIMENZIJE

Okrog naših regulatorjev biopolja se širi polje, ki ima obliko osmice ali peščene ure, podobno kot prikazuje predzadnji korak trganja tkanine prostora, ki je prikazan na sliki 2. Iz tega je mogoče sklepati, da regulatorji biopolja odpirajo vrata skozi dimenzije. Prav takšno obliko polja imajo tudi centri moči, ki jih najdemo v naravi. Podobne risbe so našli tudi na stenah palače v Knososu – minojska kultura, starost okrog 3.450 let. Ali so stare kulture vedele za prehode med dimenzijami?

Posebno obliko biopolja, ki se širi okrog regulatorjev biopolja sem imenoval kodno jedro. Na sliki 3 je prikazana oblika kodnega jedra okrog izdelka Oka. Ima obliko vrtenine, podoben je osmici ali peščeni uri. Izdelek  se nahaja v sredini najožjega dela osmice, polje pa se širi spodaj in zgoraj ter vedno stoji pokonci, ne glede na položaj izdelka. Kodno jedro naprave  ima na najožjem delu premer 120 metrov, njegova skupna višina pa je 400 metrov. To je hkrati velikost polja v katerem učinkuje izdelek.

Slika 3: Oblika polja, ki se širi okrog regulatorja Oka-Feniks. Polje ima obliko peščene ure in je večdimenzionalno.

Fiziki so torej potrdili obstoj vrat za prehajanje zavesti skozi območja, še več, izračunali so, da imajo prostorsko obliko osmice, podobno kot kodno jedro našega izdelka.

KULTURNA DEDIŠČINA

Slovensko ljudsko izročilo razkriva izjemno znanje o duhovnem delovanju narave. To znanje se je še najbolj ohranilo med našimi predniki v Posočju, danes jim pravimo posoški staroverci. Preučevalci naše kulturne dediščine dddr. Andrej Pleterski, Pavel Medvešček-Klančar in Boris Čok so spoznanja naših prednikov zapisali in jih tako iztrgali pozabi. Pavel Medvešček-Klančar, ki je omenjena spoznanja zbiral vse življenje, je zbrano objavil leta 2015 v knjigi Iz nevidne strani neba.

Medveščkovi zapisi so zelo obsežni in natančni, vse kar je zapisal, pa je mogoče preveriti tudi na terenu. Po petih letih raziskav vsega tega, kar je zapisal, smo se dokopali do razumevanja delovanja tročanov, dvojnikov, trujev, dvojnih tročanov, kačjih črt, ojačevalcev kačjih črt, resonatorjev, kačjih glav, pete moči, potencialov moči, kako se s krepitvijo vodnega potenciala doseže višje svetove po tau, kako so ti svetovi postavljeni in na kakšen način vsi ti sistemi uravnavajo ravnotežje v naravi in v človeku do te mere, da postane popolnoma sozvočen z naravo in njenimi naravnimi pojavi.

Posoški staroverci so vse te elemente sestavljali v večje sisteme, ki so bili zgrajeni iz narave. In vse skupaj je formiralo veliko polje moči. V takšnih poljih moči so potem gradili svoja naselja in tam živeli tisočletja. Sistemi učinkujejo po vnaprej znanih pravilih, ki jih določajo geofizikalne lastnosti našega planeta. Pravila sprožijo točno določeno sosledje dogodkov, zato smo jih poimenovali algoritmi narave ali naravni algoritmi.

Takšno znanje pa niso pridobili samo naši predniki v Posočju, temveč so ga v minulih tisočletjih pridobile vse kulture našega sveta, in bo s svojo uporabnostjo bogatilo tudi vse prihodnje čase. Povsod po planetu ga najdemo v obliki zapisov v naravi.

Skoraj večno delujoče naravne algoritme, ki so hkrati tudi duhovna pravila narave poganjajo njeni snovni deli. Omogočajo moč nesnovnim delom in ta moč izhaja samo iz oblike in iz lokacije posameznega elementa na površju planeta. Na primer, potencial v znamenju ognja je visok in špičast hrib, potencial v znamenju vode pa je globoka soteska, struga reke ali  jezero. Potencial v znamenju zemlje pa je nekje vmes. Med temi potenciali se izoblikuje moč, ki vžge tročane in druge sestavne dele naravnih algoritmov. Ta moč pa izvira iz razlik v obodni hitrosti vseh potencialov zaradi vrtenja planeta  in iz njihovih medsebojnih geografskih položajev.

Osnovni namen algoritma narave pa je bil in je še vedno zaščita življenja. Polja moči, ki so jih oblikovali naravni algoritmi imajo zelo veliko moč, ki je večja od moči naravnih pojavov. Ko ljudje živijo v teh poljih, tudi sami pridobijo enako moč in tako postanejo tudi oni močnejši od sončnih neviht, potresnih valov, naravne radioaktivnosti in visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj. Če pa je človekovo duhovno telo močnejše od naravnih pojavov, mu ti pojavi ne škodijo več.

Ddr. Rudi Čop, znanstvenik in strokovnjak za geomagnetna polja, je na območju delovanja tročana meril lokalno magnetno polje v trenutku, ko so tisto lokacijo zadele magnetne nevihte. Meritve z magnetometrom, torej s fizikalnim pripomočkom, so pokazale, da je biopolje tročana razbilo moč magnetne nevihte do tolikšne mere, da nevihta ni bila več škodljiva za ljudi. To je veliko odkritje, na katerega smo lahko vsi ponosni.

Naše raziskave so pokazale, da tročane formira narava sama, samodejno. Če je na nekem zemljišču dovolj velikih skal, to so namreč »gradbeni elementi« za formiranje tročana, se tročan vzpostavi samodejno. Naravni algoritem poveže tri najprimernejše skale z energijskimi linijami, ki jih imenujemo kačje črte. Ostale skale, ki so še tam, pa zanemari in na delovanje pravkar formiranega tročana ne vplivajo. Iz tega lahko zaključimo, da se je to nekoč že zgodilo, nekoč davno v preteklosti, takoj za tem, ko so se na Zemljinem površju pojavile prve vzpetine in doline. Taisti naravni algoritem je morda zaščitil prve aminokisline pred sevanjem iz vesolja in tako omogočil nastanek in razvoj življenja na planetu.

Naravni algoritmi so torej pomagali pri nastanku življenja, in ga ves čas ščitili, naši predniki so mnogo kasneje odkrili njihove zakonitosti in jih tisočletja uporabljali za zaščito svojih bivališč. Živeli so v zaščitnih poljih, ki so se oblikovala po pravilih algoritmov narave. Če upoštevamo vse to in po enakih zakonitostih zgradimo regulator biopolja, ne moremo veliko zgrešiti.

Sodobna tehnologija omogoča izdelavo regulatorjev biopolja iz precizno izdelanih kovinskih elementov, zato so lahko mnogo manjši od sorodnih sistemov v naravi. Regulator biopolja Oka ima premer 13,5 cm, združuje pa enako velike moči, kot jih ima naravni algoritem zgrajen iz hribov in dolin s tolikšno velikostjo, da se njegovega obsega ne more prehoditi v enem dnevu.

Regulator Oka, ki ga opisujem v tem tekstu je nastal kot rezultat razvojenga procesa, ki je trajal 35 let. V tem času je bilo izdelanih okrog 15 000 izdelkov, ki smo jih neprestano izpopolnjevali. Prvi izdelki niso bili slabi, bili so najboljši za tisti čas in za okvire takratnega znanja in izkušenj, tako kot je bilo pri razvoju avtomobilov ali računalnikov. Vsak naslednji model je vseboval vse lastnosti predhodnega in zraven še nova spoznanja, ki so se nabirala sproti.

Študij naše kulturne dediščine, tako kot je zapisana v Medveščkovi knjigi Iz nevidne strani neba, pa je omogočil največji skok v kakovosti naših izdelkov. Preskok so omogočile ravno nove informacije o poznavanju strukture biopolja ali informacijskega polja in informacije o delovanju naravnih algoritmov po katerih lahko oblikujemo vsakršno informacijsko polje. Opis delovanja naravnega algoritma je preobsežen za pojasnjevalni okvir tega teksta. To je podrobno opisano v moji knjigi Posoški staroverci in njihovi algoritmi.

Naprava Oka dvigne človekovo duhovno moč do te mere, da mu narava ne škodi, da postane z njo sozvočen, hkrati pa pridobi še intuicijo, zato se mu poveča sposobnost večjega razumevanja narave in drugih ljudi. Da bi bolje razumeli na katera človekova duhovna področja učinkuje naprava, v naslednjem poglavju opišem človekova duhovna stanja.

Stare kulture so tisočletja dolgo proučevale duhovne zakonitosti, in če so jih pravilno spoznale, so jih v njihovem bistvu tudi razumele vse enako. Vse so prišle do enakih sklepov. Duhovna stanja so nesnovna, da bi si jih lažje predstavljali in bi se ljudje o njih lahko pogovarjali, so različne kulture uporabljale zanje značilne izraze in grafične prikaze. Če pa se v duhovna stanja poglobimo vsebinsko, ni pomembno iz kulture katerega grafičnega prikaza bi izhajali, vedno bo razkril iste zakonitosti. V nadaljeanju so prikazani trije navidez različni pogledi na duhovna stanja.

DUHOVNA STANJA Z ZORNERGA KOTA POSOŠKIH STAROVERCEV

Posoški staroverci so duhovna stanja proučevali več tisočletij. Pavel Medvešček-Klančar je njihova spoznanja o duhovnih stanjih, ki so mu jih zaupali naši predniki v Posočju, zbral in zapisal v knjigi Iz nevidne strani neba in v katalogu etnološke zbirke Pavla Medveščka, Staroverstvo in staroverci 2. Njihova spoznanja o duhovnih svetovih je nanizal kot kamenčke v mozaiku. Da bi iz njih dobili prikaz primeren za merjenje z radiestezijsko metodo, smo jih morali razvrstiti v smiselno celoto, kaže jo slika 4.

Staroverci so duhovne svetove razdelili v tri skupine: spodnji svet, kačji svet in zgornji svet. Nad vsemi svetovi pa je peta moč, to je združitev naštetih duhovnih svetov v enega, ki vsebuje lastnosti vseh prejšnjih. Praksa pokaže, da peta moč odpravlja vsa neskladja, ki nastanejo v medsebojnem sobivanju med ljudmi iz različnih duhovnih svetov. Naši predniki so vse naštete svetove znali tudi poustvariti.

Ko so živeli v nekem od navedenih polj, so se s poljem uglasili in lastnosti tistega duhovnega sveta so prešle vanje. Prevzeli so enako duhovno stanje, kot ga je imela okolica, v kateri so živeli. Prav v tem je bil smisel poustvarjanja duhovne krajine. Ljudje so postali duhovno močnejši. Duhovna moč pa je neposredno povezana s splošno odpornostjo fizičnega telesa.

Slika 4: Duhovni svetovi po klasifikaciji posoških starovercev. Prikaz je primeren za merjenje z radiestezijsko metodo.

V knjigi Posoški staroverci in njihovi algoritmi je pojasnjeno kako narava v posamezne duhovne svetove vgrajuje entropijo, vendar je ne vgrajuje povsod enako. V duhovne svetove z večjo močjo je vgradi več. Peta moč tako vsebuje veliko entropije. Človek, ki je sposoben preživeti v okolju z visoko entropijo ima tudi veliko splošno odpornost. Je prilagojen na vse, kar se nahaja v takšnem okolju, tudi na visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja, na bakterije in viruse, na vse tisto, kar šibkejšim ljudem škodi.

Peta moč pa ni duhovni svet z največjo močjo, obstajajo še močnejši duhovni svetovi, vendar do duhovnega stanja pete moči lahko pridejo vsi ljudje ne da bi se nanj posebno pripravljali.

Duhovni svetovi so nesnovni, zato si jih težko predstavljamo. Na sliki 4 so narisani ločeno in označeni s simbolom, da bi jih bolje razumeli. V naravi pa so vsi hkrati na istem mestu, kot so na istem mestu tudi vsi radijski valovi, vendar jih lahko kljub temu ločimo. Iz celotnega šuma lahko razberemo posamezno valovno dolžino, vendar tega ne bi mogli narediti, če prav tistega vala tam tudi dejansko ne bi bilo.

 

RAZDELITEV DUHOVNIH TELES PO BARBARI ANN BRENNAN

Zdravilka, znanstvenica in nekdanja uslužbenka NASE Barbara Ann Brennan je v svoji knjigi Hands of light (Roke svetlobe) nesnovna telesa, tako imenovano avro, razdelila v sedem plasti, sedem duhovnih svetov, čeprav med njimi v resnici ni ostrih prehodov. Njena razdelitev je v skladu s teorijo strun iz fizike, ki skuša razložiti zgradbo vesolja, še bolj pomembno pa je, da je zelo uporabna tudi v praksi.

Ugotovila je, da imamo poleg tridimenzionalnega fizičnega telesa vsaj še sedem energijskih teles: eterično, čustveno, mentalno in astralno telo, eterično matrico, božansko telo in izvorno (kavzalno) telo, kot je prikazano na sliki 5. V posameznem nesnovnem telesu lahko merimo lastnosti informacije. Izmerjene vrednosti nam dajo podatke o ogroženosti in zdravju fizičnega telesa in duhovnih teles.

Slika 5: Razdelitev nesnovnih duhovnih teles (avre), kot jih pojmuje Barbara Ann Brenan. Poleg fizičnega telesa ima človek še sedem formativnih energijskih teles.

Ko človek spreminja svoje duhovno stanje in se »seli« na ravni z višjo duhovno močjo, se pri tej »selitvi« uskladijo fizično telo in vsa druga duhovna telesa. Ko merimo stanje v posameznem duhovnem telesu oziroma avrični plasti, ga vedno izmerimo glede na duhovno pozicijo, na kateri človek trenutno je.

DUHOVNA STANJA PO FILOZOFIJI TAO

Kitajska kulturna dediščina je temeljni red vesolja povzela v filozofiji tao. Na sliki 6 je ta red prikazan po moči od zgoraj navzdol, kitajski izrazi so vsebinsko in ne dobesedno prevedeni v slovenščino ter usklajeni z ugotovitvami posoških starovercev, saj je takšno kitajsko pojmovanje duhovnih stanj oziroma duhovnih svetov skladno z ugotovitvami posoških starovercev. Šele takrat ko natančno dojamemo, kako deluje tročan, lahko povsem razumemo, kaj pomenita jin in jang. Popolno razumevanje tročana pa je omogočila šele objava etnoloških zapisov Pavla Medveščka.

Prikaza duhovnih svetov po klasifikaciji naših prednikov v Posočju in po kitajski filozofiji tao sta primerna za merjenje duhovnih stanj človeka in narave, medtem ko je prikaz po Barbari Ann Brennan primeren samo za merjenje duhovnih stanj pri človeku, ker je izpeljan iz duhovne zgradbe človekove avre. Vsi trije prikazi so pravilni. Tudi prikaz duhovnih svetov po Barbari Ann Brennan bi bilo mogoče vsebinsko prevesti v klasifikacijo naših prednikov ali v klasifikacijo po kitajski filozofiji tao. Za dobro razumevanje duhovnega sveta je treba spoznati zakonitosti vseh duhovnih svetov.

PRAZNINA

Po kitajski filozofiji tao izhaja najvišje duhovno stanje iz praznine. Praznina sicer ne vsebuje niti trohice ustvarjenega, hkrati pa je tam navzoče vse, kar ureja življenje, vendar se še ni manifestiralo. Prava narava nemanifestiranega tako vidnega kakor nevidnega pa je zunaj našega dojemanja, zato je bolje, da se osredotočimo na manifestirana duhovna stanja.

PRVI NASTANEK – NIKRMANA

Iz praznine se izoblikuje prva kal manifestiranega. Filozofija tao jo imenuje »prvi nastanek«. Lahko bi ji rekli tudi obstajam. Po razdelitvi Barbare Ann Brennan pa je to kavzalno telo, kadar govorimo o človeku.

Po naboru izrazov iz naše kulturne dediščine bi prvemu nastanku morda lahko rekli tudi Nikrmana. Vsak staroverec si jo je predstavljal po svoje. Nekateri so jo videli v oblikah oblakov, v vetru, kamnu in drevesih, drugi kot kozoroga, tretji v nočeh, ko so udarjale strele. Nikrmana ima veliko podob. Rekli so ji tudi Velika Mat´ ali Velika Baba.

Velika Mat´ ustreza prvemu nastanku. V njej se pojavi prva kal manifestiranega. Nikrmana naj bi bila regulatorska  sila v okviru ustvarjenega sveta tako vidnega kot nevidnega. Za posoške staroverce je bilo to še vedno nekaj nedoumljivega.

Etimologija veliko pove o pomenu besede. Izraz nikrmana se pojavlja le v Posočju. Tukajšnji prebivalci pravijo, da so nekoč, več rodov nazaj, uporabljali besedo niker za nikoli. Mana je morda popačenka od maja, ki sanskrtsko pomeni iluzijo, nekaj kar si ne moremo predstavljati prav. Nikermana ali Nikrmana bi morda lahko pomenilo: nikoli si ne predstavljam prav, ali lepše povedano Nepredstavljiva, Nedoumljiva.

Slika 6: Duhovni svetovi razvrščeni na podlagi kitajske filozofije tao z vsebinskim prevodom v izraze posoških starovercev. Razporeditev po moči od zgoraj navzdol.

V algoritmih narave, ki smo jih raziskali doslej, se polje prvega nastanka – nikrmana pojavlja pogosto. Z uporabo slike 4 ga je mogoče izmeriti z radiestezijsko metodo na delu matrice v sredini, kjer je narisan krog s piko. Ima več struktur, ki se med seboj razlikujejo po vsebini informacije. Oseba, ki raziskuje to področje, mora imeti primerno duhovno moč, sicer se ne bo mogla uravnotežiti s tako močnimi polji.

NASTAJANJE NASPROTIJ – ZASVET

Prasila izoblikuje prvo kal manifestiranega v dvoje nasprotij, ki sta v tej fazi le plus in minus brez vrednostnih vsebin. Sistem še nima entropije. Čustva se še niso izoblikovala, pojavi se vrednotenje, ki je zasnova čustvenega telesa. V naslednji fazi se oblikuje še zasnova za eterično telo – eterična matrica, ki bi ji lahko rekli – in sem.

Iz nabora izrazov, ki so bili na voljo v dokumentih naše kulturne dediščine, bi lahko za to duhovno stanje izbrali izraz zasvet, čeprav ni natančno napisano, za katero stanje so predniki ta izraz pravzaprav uporabljali. Na matrici slike 4 se ga izmeri nad točko v sredini kroga. Če nihalo vrti v levo to razumemo kot zasvet minus. Če vrti v desno, pa kot zasvet plus. Zasvet plus ima močnejše polje. V naravi se obe nasprotji pojavljata skupaj. Če najdemo eno je v bližini tudi drugo, če sta tam oba, je blizu tudi polje prvega nastanka.

Območje nastajanja nasprotij iz filozofije tao bi morda lahko primerjali z eterično matrico ali zasvet minus, po klasifikaciji posoških starovercev. Področje zasvet plus pa bi morda lahko primerjali z božanskim telesom po klasifikaciji Barbare Ann Brennan.

Eterična matrica je kalup eteričnega telesa, božansko telo pa je kalup čustvenega telesa. Poškodbe teh teles so lahko karmične, lahko pa jih povzročijo čustveno travmatični dogodki v mladosti.

Polje prvega nastanka in polje nastajanja nasprotij, zasvet plus in zasvet minus bi morda lahko poimenovali tudi zgornji svetovi po tau. Ni sicer isto kot zgornji svet, ki ga vidimo na prikazu, slika 4, se pa zgornji svetovi po tau vedejo podobno kot posamezni svetovi v zgornjem svetu: podsvet, nadsvet, vilež in zvezde. Oboji, zgornji svetovi po tau in posamezni svetovi v zgornjem svetu, kot so ga poimenovali naši staroselci, imajo vedno enako moč. Če povečujemo moč v izviru njihovega nastanka, se moč posameznega sveta ne poveča, povečuje pa se velikost njihovih polj.

Ko najdemo v naravi zgornje svetove po tau se njihova polja razporedijo v obliki kolobarjev. V notranjem krogu je vedno polje prvega nastanka, sledi kolobar s poljem zasvet plus, za njim, proti zunanji strani, pa je zasvet minus. Ko so zgornji svetovi po tau razporejeni tako, vedno oblikujejo še kolobar polja pete moči, ki se vzpostavi za kolobarjem zasvet minus, kot zadnji kolobar v tem sklopu. Tako nastala peta moč je močnejša in ima mnogo večje polje kot peta moč, ki nastane od spodaj navzgor.

Vsa polja, ki obstajajo v naravi, najdemo tudi pri ljudeh, vsaj teoretično. To pomeni, da so med nami ljudje z duhovnim stanjem zgornjih svetov po tau. Ta naravna polja in človeška duhovna stanja imajo zelo velike moči. Opazil pa sem, da so ljudje z duhovnimi stanji iz zgornjih svetov po tau v ravnotežju med tem kar želijo in tistim, kar imajo. Zgornji svetovi po tau imajo tolikšno moč, da so prilagojeni na vse okoliščine v naravi. Na tem nivoju ni niti entropije niti sintropije, so le informacije za življenje.

JIN, JANG, IN JIN-JANG  –  TROČAN, TRETJA MOČ

Zasvet plus in zasvet minus se izoblikujeta v globlja nasprotja. V sistemu se pojavi entropija, nastane visoko in nizko, črno in belo, moško in žensko, še bolj natančno: prasila se oblikuje v vrtince energije. Če se vrtijo v desno, je to moč v znamenju vode (jin), če se vrtijo v levo, gre za moč v znamenju ognja (jang). Vrtinci energije pa se lahko vrtijo tudi izmenično, kar pomeni moč v znamenju zemlje (jin-jang). Po tau je to združitev moči jin in jang v jin-jang, po izročilu posoških starovercev pa je to tretja moč ali kačji svet-oblaki. V tem duhovnem stanju se formirajo potenciali moči in kačje črte, ki porajajo tročane.

KAČJI SVET JE TEMELJ ZA VSE DRUGE SVETOVE

Kačji svet smo razdelili na tri nivoje: podzemlje, zemljo in oblake, kot je prikazano na sliki 6. Duhovna lokacija podzemlje ima najnižjo moč.

Podzemlje

V tem duhovnem stanju so zemljišča okrog baznih postaj 4G in 5G, v bližini močnejših daljnovodov in lokacije z veliko entropije, ki izvira iz naravnega ozadja. V vseh hišah, kjer živijo ljudje iz duhovne lokacije spodnji svet, se v notranjih prostorih pojavi polje duhovnega nivoja podzemlje.

Če ljudje živijo v takšnih poljih postopno tudi sami preidejo na enako duhovno raven. Stanje podzemlje ni primerno za ljudi, ker jim zmanjšuje duhovno moč. Posledično se zmanjšuje tudi splošna odpornost fizičnega telesa in duhovnih teles, vendar ni nujno, da to duhovno stanje izhaja samo iz posebnosti bivalnega okolja.

Manjše duševne motnje, kot so anksioznost, depresija in bipolarne motnje, ljudi pogosto potisnejo v duhovno stanje podzemlje. Na tej duhovni lokaciji se človek znajde tudi zaradi dedovanja duhovnih lastnosti, zaradi pretresljivih dogodkov, ki so se mu zgodili v otroštvu ali zgodnji mladosti, na primer, če so starši svojega otroka stalno zaničevali. To zapusti travme, ki se ne odpravijo vse življenje, človeka pa na duhovni lestvici potiskajo nazaj. Duševne motnje so pri njih lahko zasidrane globoko v božanskem telesu, zato jim je težko pomagati, vendar je mogoče.

Ljudje iz te duhovne lokacije imajo premalo energije za življenje, so stalno utrujeni in ne prenesejo obremenitev. Pogosto nimajo občutka do narave in ljudi, za svoje cilje so jo pripravljeni uničiti, razkrajajo svojo družino in če je le mogoče tudi druge. Na pogled so taki ljudje povsem v redu, lahko dobijo tudi primerno službo. V družbo se lepo vključijo, tako da svojo vlogo v njej zaigrajo. Imajo veliko zdravstvenih težav, vendar vse izvirajo iz njihovega duševnega stanja. Ko nimajo nobenih obremenitev, se sprostijo in se počutijo odlično.

Če se ljudje iz podzemlja poročijo z nekom iz duhovne lokacije zemlja, se take zakonske zveze težko ohranijo. Včasih takšni ljudje delujejo tudi zlobno. Do porok z ljudmi, ki imajo večjo duhovno moč pa ne pride.

Četudi bi živeli na območjih z višjimi duhovnimi stanji, jim to ne bi pomagalo, saj se mora duhovna moč usidrati v duhovno telo. Njihovo duhovno telo pa je prešibko za trajne spremembe, ki jih onemogoča tudi svobodna volja. Zanjo je značilno zavračanje, sproti rušijo pridobljeno ravnotežje, ne sprejemajo ne sebe ne kogarkoli drugega, nikogar in ničesar.

Zemlja

V tem duhovnem svetu so zemljišča, kjer ni delujočih naravnih sistemov. Navzoča je zmerna entropija, izmerimo naravne pojave kot so: skalarni oblak, ki nastane zaradi elektromagnetnega sevanja, vodni tokovi, radioaktivnost iz naravnega ozadja, Hartmanovo in druge mreže.

Notranjost stanovanjskih hiš, ki so na duhovni lokaciji zemlja, ni v ravnotežju. Znotraj je entropija, ki je posledica geometrijske oblike objekta. Naše hiše imajo obliko simbola, resonatorja, to je kvadrata ali pravokotnika. V simbolih pa se biopolje vede drugače kot zunaj njih.

Slika 7: Struktura biopolja v neuravnoteženi sobi.

V hišah, ki so zgrajene na neuravnoteženem zemljišču, se pojavijo energijski pasovi − kačje črte. Te tečejo diagonalno od vogala do vogala hiše, kot kaže slika 7. Lahko so široke od nekaj deset centimetrov do pol metra ali več. Njihova moč pa je vsaj desetkrat večja od neuravnotežene moči zunaj kvadrata, torej zunaj hiše. Če je ležišče na taki lokaciji, to dolgoročno škodi zdravju. Če je v hiši več sob, se kače pojavijo v vsaki posebej, vendar so ožje in  šibkejše od glavne, ki poteka čez diagonale objekta. Tudi vsaka kvadratna oblika, miza, postelja, ima svojo kačo po diagonalah, če prostor ni uravnotežen. V taki sobi so lahko še vsa druga sevanja, ki izhajajo iz pravkar naštetih naravnih pojavov.

V zahodnem svetu prevladujejo ljudje z duhovno lokacijo zemlja. To je duhovni svet s šibkimi močmi. Večina ljudi s takšno duhovno močjo tudi živi na zemljiščih z enako duhovno močjo. Imajo le toliko energije, da jo je ravno dovolj za preživetje.

Večina naravnih pojavov, kot so sončne nevihte, podzemni vodni tokovi, radioaktivnost iz naravnega ozadja in elektromagnetna sevanja, ljudem iz duhovne lokacije zemlja škodi, ker imajo ti pojavi večjo moč, kot jo imajo ljudje. Torej imamo ljudi, ki jim narava škodi, s tem pa se je težko sprijazniti.

V takšnih primerih so naši predniki znali pomagati. Najpogosteje so uporabili tročan. V tročanu se polje za eno duhovno stopnjo okrepi, preide iz duhovnega stanja zemlja na duhovno lokacijo oblaki.

Oblaki

Posoški staroverci so moč v tročanu poimenovali tretja moč, ker izhaja iz treh centrov moči. Po tau pa se to duhovno stanje imenuje tai ji.

Ko je polje uravnoteženo v prostoru v obliki kvadrata, ni več kačjih črt, niti Hartmanovih pasov, in ne entropije iz nobenega prej naštetih naravnih pojavov. Prav to posebnost lahko uporabimo za merjenje območja tročanov, ki imajo tretjo ali peto moč. Zunaj v naravi položimo na tla kvadratno desko in izmerimo, ali so po diagonali navzoče kačje črte. Če so, smo na duhovni lokaciji zemlja, če jih ni pomeni, da smo na območju delujočega tročana oziroma na duhovni lokaciji oblaki ali višje.

Ljudje v duhovnem stanju oblaki imajo več energije, kot jo potrebujejo za življenje. S presežkom energije ustanavljajo podjetja, izumljajo, pišejo literarna dela, netijo revolucije, vodijo vojne pohode, skrbijo za družbeni in tehnološki napredek človeške vrste. Ta pojav je opisal ruski akademik Lev Gumiljov v svoji knjigi Od stare Rusije do ruskega imperija in ga je imenoval pasionarnost.

Po Gumiljovu napredek človeške vrste ni mogoč, če imajo ljudje samo toliko energije, da jo je ravno dovolj za preživetje, zato se narava po ciklih, ki trajajo približno 1500 let, odloči in zasnuje ljudi s presežkom energije. Taki ljudje se lahko pojavijo tudi pred tem, če živijo na območju, kjer stalno narašča jakost Zemljinega magnetnega polja, in nato poženejo razvoj družbe v naslednjo vijačnico. Na ozemlju Slovenije je danes čedalje več ljudi z visoko duhovno močjo.

Če oseba, ki je v duhovnem stanju oblaki, pride v kvadratni ali pravokotni prostor, ga uravnoteži s svojim telesom oziroma s svojo navzočnostjo. Od njenega telesa se takoj vzpostavijo kačje črte do vogalov v prostoru in ga osredotočijo, v prostoru se vzpostavi ravnotežje. Ko se takšna oseba giblje po prostoru ali odide v sosednji prostor, se od njenega telesa samodejno vzpostavljajo kačje črte do vogalov in tako uravnoteži vse prostore kamor pride. Oseba v duhovnem stanju oblaki lahko s svojo navzočnostjo uravnoteži celo stanovanjsko hišo. Tudi ko se giblje skozi naselje, se od njenega telesa do vogalov hiš v bližini vzpostavljajo kačje črte, in tako osredotoča informacijsko polje v vseh hišah v okolici.

SPODNJI SVET

Duhovno polje narave vsebuje neverjetne strukture, ki jih brez vpogleda v znanje naših prednikov ne bi nikoli spoznali. Povsod v prostoru je veliko centrov moči, nekakšnih portalov v spodnji svet. Tudi v vaši sobi jih je zanesljivo nekaj. Imajo obliko krogle in so veliki kot nogometna žoga. Zdi se, da so po prostoru razvrščeni naključno, kot luknje v siru. Lahko visijo v zraku, so na tleh ali na mizi, se ne premikajo. Njihova moč je večja od polja, ki se izoblikuje v tročanu. Ne izbrišejo jih nobeni naravni sistemi niti regulatorji biopolja. Energija spodnjega sveta je prav tako dinamična in rotira, vendar spodnji svet sam po sebi nima naboja, kot ga imajo centri moči kačjega sveta v znamenju vode, ognja in zemlje. Njegov naboj se uravnoteži z okoliškim. To pomeni, da rotira v skladu z ravnotežjem na tisti lokaciji, kjer je.

Če v takšen portal postavimo regulator biopolja, dobi regulator za nekaj razredov boljše lastnosti. Portale najdemo tudi v naravi, ponekod so malo večji, s premerom dveh metrov. V prostoru se ne povezujejo z ničemer, nimajo ne energijskih kač ne pajkovih niti, vendar te strukture niso inertne in vplivajo na kakovost prostora. V vsak tročan mora biti vgrajen portal v spodnji svet, sicer njegovo informacijsko polje ne bo časovno stabilno. Če povečamo moč v znamenju vode se odpre portal v spodnji svet.

Ljudje na duhovni poziciji spodnjega sveta

Imajo veliko duhovno moč, celo večjo od moči naravnih portalov, njihova moč je približno tolikšna kot peta moč. So voditelji, družini zlahka priskrbijo ustrezne razmere za preživetje, so uspešni podjetniki, direktorji. Če vodijo stranko ali državo, če so vodilni v policiji ali vojski, so uspešni tudi tam. So brezkompromisni, vse naredijo, da dosežejo svoje cilje ne glede na človečnost. Niso niti zelo čustveni ne razmišljujoči, vendar niso zlobni. Če škodijo človeku, je to zaradi cilja, in ne zato, da bi mu povzročali gorje.

Odlično se razumejo z ljudmi, ki so na enaki duhovni poziciji kot so sami, in z ljudmi, ki so na duhovni poziciji peta moč ali višje. Zaidejo pa v težave, če zasnujejo družino z osebo iz duhovne pozicije kačji svet. Takšna oseba je šibka, zato se v polju osebe iz spodnjega sveta poruši. Nenehno boleha in si nikoli ne pribori ustreznega zdravja. Takšno stanje se lahko vleče leta in leta. Dokler sta oba zakonca zaposlena še lahko shajata skupaj, pozneje, ko se upokojita in sta stalno skupaj, pa šibkejši od njiju oslabi, zboli in umre.

Najbolj pogosto pa se takšna zakonska zveza niti ne ohrani in kaj kmalu razpade, lahko že po nekaj letih. Otroci lahko podedujejo duhovno stanje ali močnejšega ali šibkejšega starša. Če podedujejo duhovno stanje močnejšega starša se ujamejo z njim, ne ujamejo pa se s šibkejšim staršem in nasprotno. Če družina ostane skupaj, pa šibkejši otrok nenehno boleha, dokler se ne odseli iz družine. Če sta v družini dva otroka, šibkejši in močnejši, se ne razumeta.

Če sta partnerja v različnih duhovnih svetovih, eden v spodnejm svetu, drugi v kačjem svetu se pogosto pojavijo zapleti v nosečnosti, vendar le v primeru, če nerojeni otrok podeduje drugačno duhovno stanje od matere. Lahko pride do prezgodnjega poroda, so bili tudi primeri rojstev otrok z Dawnovim sindromom.

Oseba iz spodnjega sveta ima zelo veliko moč, zato vpliva na simbole. Vsi pa živimo v simbolu, saj živimo v kvadratnih ali pravokotnih hišah. Krog, trikotnik in kvadrat so namreč simboli. Če oseba iz spodnjega sveta živi v hiši ali dela v pisarni, ki je kvadratna ali pravokotna, se od njenega telesa vzpostavijo kačje črte do vseh vogalov prostora. Ko se oseba premika po prostoru, se z njo vred premikajo tudi kače. Nastale kače imajo duhovno lokacijo podzemlje. Prav takšno polje se razvije tudi v celotni stavbi. Polje ima enako duhovno moč, kot jo ima oseba iz  duhovne lokacije spodnji svet. Takšno polje v hiši močno škodi šibkejšim ljudem, celo bolj, kot jim škodijo bazne postaje visokofrekvenčnega sevanja, zato sčasoma zbolijo. Škodi tudi ljudem iz duhovne pozicije spodnji svet, vendar ne tako močno. Sčasoma zbolijo tudi oni zaradi delovanja njihove lastne moči v simbolu štirikotne oblike.

Oseba z duhovno lokacijo spodnji svet prav tako »razglasi« šibkejše osebe, če se jih dotika, na primer zaradi zdravljenja, masaže in drugih dejavnosti, kjer je nujen dotik. Če pa taka oseba živi v naravi in se ljudi ne dotika, pa ne vpliva na šibkejše.

Ljudje iz spodnjega sveta se ne počutijo dobro na nobeni lokaciji, razen na lokaciji spodnjega sveta. V naravi pa zelo težko najdemo lokacije na duhovni poziciji spodnjega sveta, ki bi bile tako velike, kot jih zahteva človeško bivališče.

Marsikdo bi pomislil, da so ljudje iz duhovne pozicije spodnji svet slabi, vendar to ne drži. Noben človek ni slab kar sam po sebi. Mišljeno je predvsem ujemanje z drugimi. Morda bi kdo tudi pomislil, da so ljudje iz spodnjega sveta krivi, ker šibkejši okoli njih zbolevajo. Tudi to ni res, saj se tega najpogosteje niti ne zavedajo in ne škodujejo namerno.

Je pa razprava o dobrih, slabih in krivih brez pomena, ker vse te zagate lahko rešimo z močnejšim biopoljem. V prostor postavimo izdelek s poljem pete moči. Ima višje duhovno stanje od spodnjega sveta in tudi višje od kačjega in zgornjega sveta. V polju izdelka s peto močjo vsi ljudje polagoma preidejo na višjo duhovno lokacijo in tako se zapleti dokaj hitro in preprosto rešijo.

KAKO SE IZOBLIKUJE ZGORNJI SVET

Moč duhovnega polja imenovanega zgornji svet je le malo nižja od moči spodnjega sveta, vendar se širi veliko dlje v prostor. Polje zgornjega sveta se v naravi izoblikuje iz povezave dveh centrov moči. Boris Čok, avtohtoni hranitelj in zbiralec ljudskega izročila s Krasa, je povedal, da tam naravnemu sistemu z dvema središčema moči pravijo dvojnik, sistemu s tremi središči moči trojnik, v Posočju pa tročan.

Za vžig dvojnika morajo biti na voljo zahtevnejše razmere kot pri zagonu tročana. Prvi center moči mora biti v znamenju vode, osredotočen, drugi pa v znamenju ognja, vendar z razpršeno informacijo, kar pomeni, da mora vsebovati entropijo.

Oba centra moči morata imeti nekoliko večjo moč, kot jo je mogoče doseči v duhovnem območju oblakov. To pomeni, da je treba najprej postaviti tročan ali kakšen drug sistem, ki je povezan s kačami, in njegovo moč speljati v oba centra moči. Ognjeno točko pa je treba dizajnirati tako, da bo dobila razpršeno polje, kar je v kačjem svetu težko narediti, saj narava teži k ustvarjanju ravnotežja in raje polje osredotoči.

Obe točki dvojnika sta v kačjem svetu med seboj povezani. Zaradi stabilnosti sistema mora biti na vodni kači vgrajen portal v spodnji svet. V zgornjem svetu pa sta kači povezani samo navzgor, verjetno z magnetnim in gravitacijskim poljem planeta. Navpične kačje črte so naši predniki imenovali pajkove niti, verjeli so, da segajo do zvezd.

Vidimo, da je v pravilno delovanje dvojnika spet vgrajena entropija, ni tako majhna kot v kačjem svetu, vgrajene jo je veliko več, saj mora biti ognjena točka povsem razpršena in mora imeti zelo veliko moč, sicer dvojnik kot celota ne dobi osredotočenega polja. Ali povedano drugače: če sistem nima dovolj entropije, ne more ustvarjati sintropije. Tako je laže razumeti, zakaj biopolje reciklira entropijo, na primer skalarni oblak, ki prihaja iz bazne postaje 5G. Polje zgornjega sveta lahko reciklira tudi entropijo, ki prihaja od sončnih neviht, torej največjo mogočo entropijo v biopolju, ki jo lahko ustvari narava.

Slika 8: Razvrstitev  duhovnih polj zgornjega sveta okoli dvojnika.

Posoški staroverci so duhovna polja zgornjega sveta poimenovali tako, kot je prikazano na sliki 8. Največji naravni sistem dvojnika smo našli okoli hriba Žusem na Štajerskem. Premer njegovega polja je približno 20 kilometrov. Tudi v Posočju in v slovenski Istri smo našli dvojnike. V naši deželi je verjetno še veliko takih sistemov, treba jih bo še poiskati. Vsi ljudje, ki živijo na območju zgornjega sveta, so že zavarovani pred skalarnim oblakom iz baznih postaj 5G. Narava je tudi njim podelila večjo moč, tolikšno kot znaša moč posameznega duhovnega polja, v katerem živijo.

V vseh dvojnikih ne glede na to, kje so, imajo vsa duhovna polja vedno enako moč. Najmanjšo moč ima podsvet, sledi nadsvet, večjo moč ima vilež, še večjo območje zvezd. Največjo moč pa imajo vmesna polja − vmesni svet. Moči so zelo velike, saj ima že podsvet veliko višjo moč od tiste, ki se jo lahko doseže v kačjem svetu. Moči v duhovnih poljih dvojnika niso odvisne od mase posameznega centra moči. Če povečamo maso bodo moči ostale enake, povečali pa se bodo le premeri posameznih polj.

Če kjerkoli na območju zgornjega sveta zgradimo hišo s kvadratnim tlorisom, ki je simbol že zaradi oblike tlorisa, se bosta samodejno polarizirala dva nasprotna hišna vogala, eden bo postal razpršen, ognjen, drugi pa osredotočen, v znamenju vode. V hiši pa bomo dobili duhovno moč − vmesni svet. Prav zato, ker imajo dvojniki tako obsežno polje, so jih naši predniki gradili. Vse hiše na njegovem območju pa pridobijo največjo moč dvojnikovega polja.

Ljudje iz duhovne lokacije zgornji svet

Radi premišljujejo o življenju in njegovem smislu. Radi pomagajo drugim, so raziskovalci, umetniki, družbeni delavci, ljudje z občutkom za človeka, manj pa za njegove gmotne potrebe in njegov standard. Po navadi so veliki strokovnjaki na svojem področju, vendar s slabim občutkom za zaslužek.

Dobro se razumejo z ljudmi iz drugih duhovnih pozicij, vendar ne s tistimi iz duhovnega sveta spodnji svet. Ta dva svetova sta si diametralno nasprotna, vendar sta oba nujna za razvoj človeške vrste. Duhovna lokacija peta moč pa združi lastnosti obeh, je skupni imenovalec obeh duhovnih stanj.

PET ELEMENTOV – PETA MOČ

Duhovno stanje, ki ga tao označuje kot pet elementov, ustreza duhovnemu stanju, ki so ga posoški staroverci imenovali peta moč. To je stopnja duhovnega razvoja, ki je primerna za ljudi vseh duhovnih stanj, zato je univerzalna. Naši predniki so znali narediti duhovna polja pete moči že pred tisočletji in ti naravni sistemi še zmeraj delujejo. Po razdelitvi Barbare Ann Brennan bi lahko astralno telo primerjali z območjem petih elementov ali po staroversko skoraj gotovo s peto močjo.

Za nastanek pete moči v naravi so potrebne še strožje zahteve kot za nastanek zgornjega sveta. Peta moč je močnejša od spodnjega sveta in tudi od zgornjega sveta, zato se jo lahko izoblikuje le na območju sistema, ki deluje v kačjem svetu, to je tretja moč (tri moči), in v polju zgornjega sveta, ko sta dodani še dve moči (3 + 2 = 5). Peto moč se lahko oblikuje samo na lokaciji, kjer sta hkrati navzoča dva duhovna svetova, kačji in zgornji svet.

Predniki so peti moči poiskali ime prav v načinu, kako je sestavljena. V besede, s katerimi so opisovali nesnovni duhovni svet, so zakodirali vsebino. Tudi v jezikovnem smislu in ne samo v vsebinskem se kaže izjemno bogastvo naše kulturne dediščine. Pri tem je treba vedeti, da so predniki poznali samo tretjo in peto moč. Raziskovalci kulturne dediščine niso nikjer zasledili, da bi predniki omenjali četrto ali šesto moč, torej imeni tretja in peta moč nista bili plod domišljije, temveč sta bili določeni vsebinsko.

Kako narediti peto moč

Doslej smo videli, da se biopolje močno okrepi, če vnesemo v sistem pravšnjo mero entropije. Po tej logiki bi dobili močnejše polje, če bi entropijo še povečali, vendar bi bilo to treba narediti v polju zgornjega sveta, saj ima prav ta največjo vgrajeno entropijo. Na srečo nam ni treba razmišljati, kako naj se tega lotimo, saj je rešitev zapisal že Pavel Medvešček. Pozabi je iztrgal natančno navodilo, kako narediti peto moč.

V vseh njegovih zapisih, ki jih je pridobil od ljudi na terenu, je zapisana resnica, ki pa ni zakodirana, temveč dobesedna. V besedilu o Belinovem tronu v knjigi Iz nevidne strani neba, na strani 106, lahko preberemo: »Takrat je bila navada, da so ljudje v zemljo ob tron v zahvalo zapičili jesenove truje različnih velikosti. Truj pa naj bi pri zdravljenju uporabljal tudi Belin, saj ima peto moč.«  To pomeni, da peto moč lahko dosežemo s trujem.

Truj je algoritem narave, ki ga sestavljajo trije naboji. Srednji je v znamenju zemlje, ostala dva pa sta v znamenju vode. V naravi ga lahko naredimo iz lesene rogovile, ki ima tri zobe v ravni vrsti ali pa ga izdelamo iz treh skal, ki so ravno tako postavljene v ravni vrsti, z enakim naravnim algoritmom. Takšen truj je težje narediti. Skale morajo imeti naboje v zaporedju voda, zemlja, voda, že pred postavitvijo v truj. Če bi izbrali tri približno enake skale , bi dobili vodni ali ognjeni truj. V vsakem truju mora biti sredinski kamen večji od drugih dveh.

Okoli truja se pojavi polje pete moči. Polje je osredotočeno in ima obliko elipse, ki ni zelo velika, meri le nekaj metrov. Kako je to mogoče? Izmerimo naboj srednjega zoba, vidimo, da je v znamenju zemlje. Vse, kar je v znamenju zemlje že ima entropijo. Druga dva zoba pa sta v znamenju vode. Takšne lastnosti je jesenovemu truju podelila narava. Ko smo ga zapičili v zemljo, v polju zgornjega sveta, to je zelo pomembno, je v okoliškem polju ustvaril ravno pravšnjo mero entropije, da je vžgal polje pete moči. Količina informacije se poveča s potenciranjem informacijskega polja, zato se dvigne duhovna moč.

Peta moč je močnejša od moči vseh naravnih pojavov in je hkrati skupna duhovna pozicija za vse ljudi, ki so bili prej na drugih duhovnih lokacijah. Ko je človek nekaj časa na lokaciji pete moči, ta moč preide v njega. Kakšno neverjetno znanje so imeli naši predniki in kako preproste rešitve so našli!

Ljudje v duhovni lokaciji pete moči

Združujejo lastnosti vseh duhovnih svetov, iz katerih je zgrajena peta moč. Človek lahko na duhovni poti napreduje, lahko se ne premika nikamor ali pa celo nazaduje. V duhovno stanje pete moči lahko napredujejo osebe iz vseh duhovnih svetov z nižjo močjo, vendar vsak po svoji poti. Iz duhovne lokacije spodnji svet se napreduje v peto moč direktno. Iz duhovne lokacije kačji svet se napreduje najprej v zgornji svet in potem v peto moč. Iz duhovne lokacije zgornji svet pa direktno v peto moč.

Peta moč ni končna razvojna stopnja duhovnega razvoja, vendar so ljudje s peto močjo kompatibilni z vsemi drugimi. Prilagojeni so vsem naravnim pojavom in skladni z naravo. V veliki meri so odporni tudi proti bakterijam in virusom, ki so v vsakem primeru le del našega okolja.

Posoški staroverci so gradili naravne sisteme s peto močjo. Njihova polja so bila tako velika, da so lahko v njih živeli. Polje je preželo tudi njihovo duhovno telo in tako se je celotna skupnost povzpela na duhovno lokacijo pete moči.

Ko ljudje spreminjamo okolico, ji dodajamo elektromagnetna sevanja in s tem ogrožamo svoj obstoj, se narava takoj odzove, nekaterim ljudem spontano poveča duhovno moč. Skoraj vsem novorojenčkom narava v zdajšnjem času podeljuje peto moč in jih tako pripravi za življenje v spremenjenem okolju. Taki otroci, ki imajo že od rojstva visoko duhovno moč, so potem drugačni, svet vidijo drugače, in ko odrastejo ga bodo preoblikovali po svojih zamislih. Če jim bo uspelo, bo njihov svet boljši od današnjega.

KAKO NAPRAVA DELUJE

Najprej je bila zavest, ki je resnica o obstoju in nosilec življenja. Čim je iskra zavesti prisotna, se okrog te prisotnosti oblikujejo pogoji življenja in življenje se formira. Zavest in življenje sta neločljiva. Vgrajena sta v temelje kreacije. Iz zavesti se formira intelekt, ki oblikuje kozmični red, mi bomo rekli algoritme narave. Ne življenja, ne intelekta ne moremo ustvariti. V okviru naših možnosti lahko z njima le upravljamo. Naprava Oka je bila zgrajena v skladu z naravnimi algoritmi, ki niso samo sosledje pravil. Ta pravila učinkujejo po enakih zakonitostih kot intelekt. On pa ima samo en namen in ta je zaščita življenja.

Naprava Oka-feniks je izdelana po naravnih algoritmih. Njena osnova je tročan, ki je uglašen tako, da ima veliko moč. Še večjo moč in barvitost polja pa mu omogoči roža, ki je vgrajena v sredini. Tudi osnovna plošča na katero so postavljeni vsi elementi ima svojo funkcijo, tako kot leseni podstavek in steklena kupola. Izdelek doseže moč, ki je skladna z duhovnim stanjem nikrmana, po staroversko, prvi nastanek po tau ali kavzalno telo po klasifikaciji Barbare Ann Brennan.

Oka učinkuje v polju s premerom 130 metrov. Njegova oblika je prikazana na sliki 3. Če ljudje živijo v njenem polju se jim polagoma dviga duhovna moč, vendar le ta ne doseže takoj tolikšne moči, kot jo ima naprava. Polje izdelka dodaja moč postopno, le toliko, kolikor jo lahko vsak posameznik sprejme.

Izdelek je uglašen tako, da se povečevanje moči v telesu ne čuti moteče, vendar samo na začetku. Kasneje, ko se moč približuje nazivni moči naprave pa se povečevanje moči v telesu občuti kot neprijeten občutek, ki traja en dan, lahko tudi nekaj dni. Pojavijo se sanje o travmatičnih dogodkih in strahovih iz preteklosti, ki so bili že skoraj pozabljeni. To se nekaj časa ponavlja in ko se proces stabilizira nastopi mogočen občutek zadovoljstva globoke mirnosti in ljubezni. Počasi se povečujeta tudi intuicija in vedenje.

Duhovno polje naprave je sposobno predelati entropijo vseh naravnih pojavov, tudi visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja. Izbriše tudi globoko usidrane travme, če so prisotne in so nastale zaradi travmatičnih dogodkov v rani mladosti ali kasneje.

S poljem naprave je mogoče vplivati na potek dogodkov, seveda le v mejah mogočega. Izdelku se naroči, s pomočjo misli ali na glas, naj vpliva na ugoden potek določenega dogodka. Če se odvija dogodek v mejah mogočega, se bodo določeni segmenti dogodkovnega okvirja odvijali v skladu z našimi pričakovanji. Če izdelku naročite nekaj kar ne more realizirati, ga zaradi tega ne morete poškodovati.

NAPRAVA POSTAVI RAVNOTEŽJE V AVRI, NA BLIZU IN NA DALJAVO

Z napravo se komunicira s pomočjo misli. Naprava se odziva na miselne ukaze človeka, pri tem oddaljenost človeka od naprave ni pomembna. Pri posredovanju miselnega ukaza mora imeti človek jasne misli, mora točno vedeti kaj hoče napravi naročiti. Naprava bo usmerila svojo energijo v cilj, ki ga je postavil miselni ukaz človeka. Učinkovala pa bo toliko časa, dokler ima človek ta ukaz v svojem spominu. Ko bo pozabil na svoj ukaz, bo pozabila tudi naprava.

Naprava je bolj učinkovita, če dobi natančno definiran ukaz. Svoje misli lahko bolj natančno definiramo, če jih napišemo. Pismeni zapis je le natančno definirana misel. Najbolje, da svojo željo napišemo na listek prostoročno. Tak zapis vsebuje energijo misli tistega, ki ga je napisal, svojo energijo pa obdrži dolgo časa.

Tak, na roko napisan listek položimo na stekleno kupolo naprave, pri tem je vseeno kako je listek obrnjen. V vsakem primeru ima enako energijo, ki daje navodila napravi. Praksa je pokazala, da so se pismeno posredovani ukazi obdržali v funkciji najdaljši čas. Tako tudi točno vemo, kaj smo napravi ukazali in kasneje, ko zadeva ni več aktualna, točno vemo katere ukaze bomo preklicali. Pismeni ukaz se prekliče zelo preprosto, listek se odstrani iz steklene kupole.

Neposredno na kovinski del naprave, pod stekleno kupolo, se ne polaga nobenih listkov in nobenih stvari. Tam poteka usklajeno delovanje njenih sestavnih delov, zato bi lahko dodatni predmeti povzročili motnje v delovanju izdelka. Prav zato je steklena kupola nalepljena na podlago z lepilnim trakom, ki lepi na obe strani. Spoj je tako trden, da zdrži njeno težo, vendar ga je mogoče odlepiti s silo.

Oka zazna in samodejno uravnoteži vse oblike porušenega ravnotežja v avri, ki jih poznamo, ne da bi človek vedel za to. Zadostuje, da se nahaja v njenem polju učinkovanja. V tem primeru izdelek učinkuje počasi, več ur. Postopek uravnavanja ravnotežja pa je mnogo hitrejši, če je izdelek v vidnem polju. Takrat se med izdelkom in človekovim telesom vzpostavi kačja črta, kar pomeni, da izdelek postavlja ravnotežje. Kačje črta je vzpostavljena le kratek čas, morda nekaj minut. Ko se prekine je ravnotežje vzpostavljeno.

Če postavimo sliko osebe na ekran računalnika, pred ekran pa napravo Oka, se ravno tako vzpostavi kačja črta. Povezava traja le nekaj minut in ko se prekine je ravnotežje vzpostavljeno, do nivoja kavzalni svet, ali po tau – prvi nastanek.

Če je družina na dopustu, naprava pa doma in nekdo iz družine zboli ali se slabo počuti, se lahko napravo aktivira na daljavo. Lastnik naprave mora svoje misli usmeriti nanjo, točno tam kjer je, jo mora vizualizirati in ji naročiti: »začni zdraviti člana družine (pove njegovo ime) do postavitve ravnotežja«!

Naprava bo to naredila približno v dveh minutah. Ta čas morajo biti naše misli usmerjene v to nalogo. Taki ukazi bodo človeku nedvomno pomagali, vendar ne morejo nadomestiti zdravnika, splošno počutje izboljšajo le za nekaj časa, tudi osnovnih vzrokov za nastanek bolezni ne morejo odpraviti. To deluje, tudi na razdaljah več tisoč kilometrov, oziroma razdalje niso pomembne.

Če lastnik naprave tako ukaže, bo naprava zdravila tudi koga drugega, čeprav ni član družine. Če ima lastnik težave z vizualizacijo te osebe, lahko na stekleno kupolo naprave postavi njegovo fotografijo, vendar jo mora odstraniti, ko želi prekiniti proces zdravljenja. Najti je treba tako fotografijo, kjer je le ena oseba, tista, ki jo želimo zdraviti.

Naročilo za zdravljenje druge osebe lahko izreče katerikoli član družine. Če se med seboj niso dogovorili, bo naprava ubogala vse ukaze. Naprava ima dovolj moči za zdravljenje večjega števila ljudi, vendar se pri zdravljenju ne troši njena moč zaradi števila ljudi, ampak zaradi njihovih težav. Moč delovanja naprave pa ni neomejena. Če bo dobila preveč ukazov, ji to ne bo porušilo njenega ravnotežja, vendar bo začela izvajati selekcijo in bo nekatere ukaze ignorirala. V svojem algoritmu bo izbrisala ukaze, ki so bili izrečeni z željo manjše moči.

Slika 9. Prikazan je simbol, ki izklopi funkcijo izdelka, vendar šele pri velikosti 135 mm. Na sliki je pomanjšan, zato ne učinkuje.

Učinkovanje naprave lahko preverjamo z radiestezijsko metodo, kdor je tega vešč, lahko izmeri njeno obremenitev, komu dodaja energijo in s kolikšno močjo. Če tega ne znamo narediti, je najbolje preventivno napravo resetirati. Z začasnim izklopom naprave se vse dane ukaze prekliče. Tako zagotovimo njeno nemoteno delovanje. Po resetiranju začne naprava delovati na samodejni način.

To se naredi tako, da se na stekleno kupolo naprave položi simbol, sliko, ki je priložena k temu tekstu. Vložena je v prozorno plastično folijo. Da bo nedvoumno jasno katera slika izklopi funkcijo izdelka, jo prikazujemo na sliki 9. Tukaj je prikazana samo zaradi informacije, zato je pomanjšana in funkcijo izdelka ne izklopi. Deluje šele takrat ko je njena velikost 135 mm.  Zadostuje da sliko postavimo na napravo samo za nekaj sekund. Napravo lahko resetiramo kadarkoli, to ji prav nič ne škoduje.

Če želimo, da simbol, ki je vložen v plastično folijo in je priložen k izdelku, ne bo učinkoval na delovanje naprave, mora biti oddaljen od nje najmanj 30 cm.

OBREMENITEV NAPRAVE LAHKO IZMERIMO Z RADIESTEZIJSKO METODO

Za našo informacijo lahko izmerimo obremenitev naprave. To lahko naredimo z radiestezijsko metodo s pomočjo matrice, ki je prikazana na sliki 10.

Slika 10: Matrica za merjenje obremenitve naprave. Za pravilno merjenje mora biti premer črtkanega kroga 100 mm.

Za merjenje rabimo nihalo in matrico. Konico nihala postavimo v središče večje spirale in vprašamo: »kolikšna je obremenitev naprave?« Matrica je narejena tudi za merjenje drugih stvari, zato pri tej meritvi upoštevamo le del skale od nič do sto. Pri tem si mislimo, da merimo odstotke in sicer od 0% do 100%. Pri 100% je naprava preobremenjena. V takem primeru prekličemo nekaj nalog in ji naložimo le toliko nalog, da bo njena obremenitev največ 80%. Nekaj rezerve moramo pustiti, ker se lahko spreminja intenziteta dogodkov, v katere je vključena njena moč.

Če se obremenitev naprave zmanjšuje, pomeni, da učinkuje in lahko pričakujemo rezultate. Če obremenitev naprave narašča ali se ne zmanjšuje, smo ji naložili pretežko nalogo in iz tega verjetno ne bo nič, razen v primeru, če sprejmemo določene ukrepe in tako postavimo nove pogoje. Če je naprava polno obremenjena ji to prav nič ne škoduje, le vseh ukazov ne bo mogla izvršiti.

Če smo napravi naročili nekaj zelo pomembnega, je najbolje, da jo obremenimo samo s to nalogo in nič drugega, saj si ne želimo, da bi postala naprava preobremenjena in potem ne more več opravljati pomembne naloge.

Obremenitev naprave lahko spremljamo tudi ko zdravi družinskega člana. Če se njena obremenitev zmanjšuje, se verjetno izboljšuje tudi stanje bolezni. Za oceno zdravstvenega stanja bolnikov je pooblaščen zdravnik. V vsakem primeru je treba upoštevati le njegova navodila.

NAPRAVA ZMANJŠA STRANSKE UČINKE ZDRAVIL, PRIPRAVI ZDRAVILNO HRANO, IZBOLJŠA KAKOVOST VODE

Naprava usmeri svojo energijo tja, kamor ji naročimo. Če postavimo na stekleno kupolo naprave katerikoli predmet in ji naročimo naj ga energijsko obogati, bo to naredila zelo hitro. Lahko postavimo na napravo zdravila in ji naročimo naj jih energijsko obogati, tako, da bodo imela manj negativnih stranskih učinkov. Če bi se radi okrepili z energijo vode, postavimo kozarec na stekleni pokrov in naročimo napravi naj obogati vodo, da bo zdravilna za pitje.

Možnosti uporabe so široke, poskusite karkoli in preverjajte učinkovanje. Naprave s tem ne morete poškodovati, v najslabšem primeru ji lahko naročite kaj takega, kar ne bo mogla narediti, saj vsako naročilo zahteva določeno moč.

Naprava se odziva na predmete, ki jih postavimo na stekleno kupolo, zato tja ne odlagajte predmetov, če zato ni nobenega razloga. Prav tako se ne sme postavljati nobenih predmetov ali slik pod napravo, ker bi tako zmanjšali njeno učinkovitost. Nobenega predmeta se ne sme nasloniti na stekleno kupolo.

Če postavimo napravo v sirarno, pekarno ali v kuhinjo bomo dobili zelo okusne izdelke, vsa hrana bo imela zdravilno moč. Seveda mora potekati celotni proces v polju učinkovanja naprave. Z uživanjem take hrane pride zdravilna moč direktno v telo zato blagodejno učinkuje na celotni prebavni sistem in na splošno počutje. Izboljša se tudi bioenergijska kakovost vse vode v stanovanju in v hišni vodovodni napeljavi. Ko tako vodo pijemo, preide njen zdravilni naboj v želodec. Preko meridijana želodca njena moč potuje po drugih meridijanih in se odloži v tistem delu telesa, kjer so bolna mesta. Tako poteka proces zdravljenja. Umivanje z zdravilno vodo blagodejno vpliva na kožo.

LOKACIJA NAPRAVE V HIŠI

Izdelek je narejen tako, da učinkuje na vseh lokacijah in v vseh pozicijah z enako močjo. Ni bilo ugotovljeno, da bi okoliški predmeti motili njegovo funkcijo,  kljub temu, naj bo najbližji predmet oddaljen od lesene embalaže izdelka najmanj 30 centimetrov.

NAPRAVE NI MOGOČE UPORABITI V ŠKODO DRUGIH LJUDI

Oka je narejena tako, da njene funkcije ni mogoče zlorabiti, tako, da bi lahko komu povzročila škodo. Lahko izvaja le dve funkciji in sicer, da nekomu pošilja dobro moč in mu tako pomaga, ali da mu te moči ne pošilja. Narejena je tako, da lahko uravnava le sintropijo, v nobenem primeru pa ne more generirati entropije. Program je vgrajen mehansko, varujejo pa ga naravni algoritmi, zato ne more delati škode, ga ni mogoče izbrisati, niti spremeniti.

Ne bo učinkovalo, če dobi naprava naročilo naj komu škoduje, njeno polje nima informacij, ki lahko škodujejo. Če pa bi napravo razstavili in vanjo vgradili kakšne druge elemente ali, če bi fizično posegali v konstrukcijo naprave in jo spreminjali, v takem primeru bi lahko naprava generirala škodljivo polje, zato se v napravo ne sme fizično posegati ali jo spreminjati!

OKA-FENIKS PROTI ŠKODLJIVIM UČINKOM NAJNOVEJŠE TEHNOLOGIJE 4G IN 5G

Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja 4G in 5G, ki jih uporablja mobilna telefonija, so že del našega vsakdana. Ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne, jih moramo uvrstiti med lastnosti našega okolja.

Večini ljudi visokofrekvenčna sevanja škodijo, ker imajo tisti, ki jim ta sevanja škodijo, šibko duhovno telo. Človek ima namreč fizično in duhovno telo. Sistemi 4G in 5G najbolj škodijo duhovnemu telesu. Poškodbe v duhovnem telesu pa se kaj kmalu odrazijo tudi v fizičnem. Ljudje zbolevajo, zdravstvena statistika o obolevnosti prebivalstva se tako čedalje slabša.

Učinki elektromagnetnih sevanj se preverjajo po pravilniku, ki domneva, da ima človek samo fizično telo. Kot približek človeškemu telesu uporabljajo 80 kilogramsko vrečo napolnjeno z vodo in opremljeno s senzorji. Vrečo počasi približujejo viru elektromagnetnega sevanja. Izmerijo, kdaj se začne voda segrevati, in razdaljo, v kateri se to zgodi, razglasijo za škodljivo.

Tukaj je treba poudariti, da znanstveniki, ki opravljajo takšne meritve gotovo vedo, da so zasnovane na nemogoči predpostavki, vendar oni samo izvajajo tisto, kar je dogovorjeno in sprejeto. Kriteriji za merjenje škodljivosti elektromagnetnih sevanj temeljijo na ekonomskih in pravnih razlogih, tako da omogočajo uporabo električne energije brez strahu, da bodo potrošniki vlagali tožbe zaradi škodljivih posledic tehnologije.

Na podlagi takšnih preizkusov, ki temeljijo na pravilniku, ki ga upoštevajo povsod po svetu, potem razglasijo, da elektromagnetna sevanja skoraj niso škodljiva, saj se je treba zelo približati viru, da se voda v vreči segreje. Električne naprave pa nato uporabljamo na večji razdalji od tiste, ki je izmerjena kot škodljiva, in to naj bi bilo varno.

Z elektromagnetnim sevanjem pa se v prostor sočasno širi tudi skalarni oblak. Elektromagnetno sevanje lahko merimo z osciloskopom, skalarnega oblaka pa še ne znamo meriti, in je samo drugo ime za razpršeno informacijsko polje. Biopolju, ki se je spremenilo zaradi elektromagnetnega sevanja, rečemo skalarni oblak.

Skalarni oblak se širi v prostor več kot stokrat dlje kot elektromagnetno valovanje, ki ga merimo z osciloskopom. Skalarni oblak pa ni težko izmeriti radiestezijsko. Poiščete najbližji daljnovod in pod njim izmerite osredotočenost informacije z uporabo matrice prikazane na sliki 86. Ko se od daljnovoda oddaljite za 100 metrov meritev ponovite, in nato jo spet ponovite v še večji razdalji od daljnovoda. Inštitut, ki meri elektromagnetna sevanja, navaja, da oddajajo žice najmočnejšega transportnega daljnovoda, ki poteka čez državo, komaj kaj škodljivega sevanja, to naj ne bi segalo niti do tal.

Njihove ugotovitve so morda pravilne, ko gre za elektromagnetno sevanje, ki ga merimo z osciloskopom, vendar se to sevanje zmeraj pojavlja v paketu s skalarnim oblakom, in prav entropija skalarnega oblaka je tista, ki poslabšuje zdravstveno statistiko prebivalstva.

Z vpeljavo nove tehnologije, ki jo podpirajo bazne postaje 4G in 5G, pa so postali daljnovodi še nevarnejši, čeprav bazne postaje in daljnovodi na prvi pogled nimajo nič skupnega. Vse bazne postaje 4G in 5G oddajajo v prostor visokofrekvenčno sevanje. Žice obstoječih električnih daljnovodov visoke in nizke napetosti pa kot antene sprejemajo to sevanje. Visokofrekvenčno sevanje se nato naloži na osnovni val električnega toka, ki ima frekvenco okoli petdeset hercev. Tega dodatka naše električne naprave sicer ne potrebujejo, vendar ta kljub temu priteka v vtičnice v naših domovih in bolnišnicah. Visokofrekvenčno sevanje neprenehoma vstopa v naš dom, četudi na našem območju sploh ni baznih postaj. To sevanje pa nosi še svoj skalarni učinek. Pred dvajsetimi leti tega še ni bilo, ker se »umazanija« še ni mogla naložiti na osnovni val, saj še ni bilo visokofrekvenčnih oddajnikov. Izraz elektro smog pomeni prav to − višje harmonike, naložene na osnovno frekvenco električnega toka.

Morda pa vam ni treba do najbližjega daljnovoda, saj lahko izmerite kar velikost polja skalarnega oblaka, ki prihaja iz vaše vtičnice v kuhinji. Pred dvajsetimi leti je segal ta oblak približno 50 centimetrov daleč od vtičnice, zdaj pa približno tri metre.

Tudi jaz se strinjam, da kritiziranje vsevprek ni dobro, še zlasti, če tisti, ki kritizira ne ponudi nobenih rešitev, vendar mi jih imamo. Pravzaprav so to rešitve naših prednikov. Stare so že tisočletja.

Tročan sploh ne more delovati, če nima vgrajene entropije. Če na zemljišču postavimo tročan, entropijo skalarnega oblaka uporablja za svoje delovanje. Njeno moč dodaja k svoji skupni moči. V to se lahko prepričamo zelo preprosto. Na terenu izmerimo moč razpršenega polja skalarnega oblaka in si vrednost zapišemo. Na zemljišču, ki ima osredotočeno polje, postavimo tročan, in mu izmerimo moč, ki jo zapišemo. Nato isti tročan postavimo z enakimi izhodišči še enkrat, na lokacijo skalarnega oblaka. Meritev pokaže, da skalarnega oblaka ni več, moč tročana pa je narasla za vrednost, ki jo je imel prej skalarni oblak. Tročan škodljive učinke elektro smoga, natančneje rečeno skalarnega oblaka, preprosto vgradi v svoj sistem, v svoje polje, ki ohrani osredotočeno informacijo.

Polje tročana pa električnim napravam ne škodi, ne izbriše elektromagnetnega signala potrebnega za komunikacijo ali za pogon električne naprave, odstrani samo škodljiv učinek skalarnega oblaka, električno energijo pa naredi spet čisto, kot je bila nekoč.

Rešitev naših prednikov ne bi mogla biti boljša, vendar postopek vgrajevanja entropije v tročan učinkuje odlično samo do določene mere. Če entropija skalarnega oblaka preveč naraste, je tročan ne more več izravnati, ne more je več vgrajevati v svoj sistem. V takem primeru se v polju tročana pojavi razpršena informacija, takšno polje pa ni več uporabno.

polju tročana pojavi razpršena informacija, takšno polje pa ni več uporabno.

Rešitve so v oblikovanju močnejšega duhovnega polja, ki je zasnovano tako, da učinkuje pri večji entropiji. Oka-feniks tako zelo elegantno rešuje ogroženost z elektrosmogom. Naše tehnične naprave lahko obdržimo, negativne stranske učinke tehnologije pa naprava spremeni v koristno moč – predela odpadni elektrosmog.

KAKO  SAMI UGOTOVIMO PRISOTNOST ŠKODLJIVIH SEVANJ

Prisotnost škodljivih sevanj v prostoru se precizno ugotavlja le z radiestezijsko metodo, vendar je mogoče ugotoviti izpostavljenost škodljivim sevanjem tudi brez meritev, z opazovanjem okolice in svojega počutja. Sevanjem smo izpostavljeni v bližini daljnovodov do oddaljenosti nekaj 100 m, če je v okolici bliže od 100 m transformatorska postaja, v bližini radarjev, radijskih oddajnikov, mobilnih telefonov in močnih elektromotorjev, če živimo blizu potoka ali reke, na vodnatem območju, če so pod hišo zaprte votline.

Sicer pa škodljiva sevanja povzročajo nespečnost, prebujanje ponoči, približno ob isti uri. Človek vstaja utrujen in neprespan, zbuja se z glavobolom, bolečinami v hrbtenici, se močno znoji, ima mravljinčaste roke ali noge. Otrok ima moreče sanje, škrta z zobmi, moči posteljo, se v njej obrača.

Tudi razdražljivost, živčnost, pogosti prepiri, apatičnost, žalost, strah in jeza, vse brez pravega razloga, so lahko posledica sevanj v stanovanju. Da je v njem škodljivo sevanje, lahko sklepamo,  če so se v hiši že dogajali neprijetni emotivni dogodki, lahko tudi pred nekaj desetletji. Prav tako je možno sklepati na škodljiva sevanja v stanovanju, če imajo stanovalci nenehno ponavljajoče se enake zdravstvene težave ali če ljudje pogosto obolevajo. In tudi tedaj, če zadeve ne potekajo tako, kot bi morale, in imamo občutek, da se nas drži smola. Če je v hiši v kratkem času, na primer v nekaj letih zaporedoma umrlo več ljudi – tudi to je lahko znak, da je tam nekaj narobe z ravnotežjem v informacijskem polju.

Škodljiva sevanja iz okolice pa so le eden od možnih razlogov za nastanek bolezni. Povzročajo jo tudi stres, izčrpavanje, premalo počitka in sprostitve, premalo gibanja, strupi v hrani in nezdrav način življenja.

Izdelek je narejen tako, da ne povzroča škode, vendar ne more vsega pozdraviti. Tisto kar se je izboljšalo je izdelek pozdravil, česar pa izdelek ne more pozdraviti ostane za zdravljenje z drugimi metodami.

OPIS IN VZDRŽEVANJE IZDELKA

Kovinski deli naprave so narejeni iz medenine, brona, nerjavečega jekla in srebra. Izdelek je odporen proti koroziji in ne potrebuje nobenega vzdrževanja, vendar kovinski deli sčasoma nekoliko potemnijo. To ne vpliva na njeno delovanje. Zapisi informacij so shranjeni v mikrostrukturi zlitine v mehanski obliki, zato jih ni mogoče poškodovati, niti spreminjati, tam so shranjeni za vedno.

Osnovna plošča je zlepljena na podlago z lepilnim trakom, ki lepi na obe strani. Po deklaraciji proizvajalca vzdrži temperaturo od -40°C do +100°C. Lepljeni spoj je trden, vendar naprave kljub temu ni priporočljivo obračati na glavo, ker morda ne bi zdržal.

V napravi se ne sme zamenjati nobenega sestavnega dela. Da bi preprečili poseganje v napravo smo jo pokrili s stekleno kupolo debeline 5 mm, ki je nalepljena na leseni okvir. Tudi steklene plošče kupole so med seboj zlepljene, lepilo ne prenese visokih temperatur, zato na kupolo ne postavljajte težkih vročih loncev. Na stekleni kupoli so vrezani simboli, ki so tam kot del funkcije celotnega izdelka, zato se teh gravur ne sme spreminjati.

Leseni podstavek je iz masivnega lesa. Če se steklena kupola umaže zaradi prijemanja z rokami, se jo lahko očisti s čistilom za steklo, leseni del pa se obriše s krpo.

Izdelka ni mogoče izključiti ali poškodovati z zapiranjem v kovinske zaboje, niti z magneti ali s kovinskimi predmeti, se ne izključi oziroma njegove funkcije ni mogoče motiti niti v bližini električnih vodnikov. Izklop pa je možen le s sliko priloženega simbola.

Ne potrebuje ne vzdrževanja, ne energijskega napajanja. Rok trajanja izdelka je neomejen. Napravi je vedno priložen še tekst z opisom in simbol za izklop, ki je vložen v plastično folijo. Izdelek je zaščiten na Patentnem uradu Republike Slovenije. Teža izdelka je 5,5 kilograma. Zunanje mere izdelka so 368 × 211 mm, višina pa je 238 mm.

 

Zadnja sprememba: februar 2023.